la vida loca club,

zbudila se je popoldne, sicer nič presenetljivega, a posledica le še enega napornega dne, kakršnega je doživela včeraj. že od malih nog je imela nestabilno psihično stanje, sedaj pa se je spravila še v dinamično kariero, katere bi se le stežka lahko rešila. situacija brez izhoda, ravno po milinem okusu. izognila se je kopalnici, kajti ogledalo v njej bi njenim očem razkrilo stanje njene celotne podobe in sklepala je lahko, da je bilo to porazno. njen zadnji spomin je zajemal podobo privlačnega neznanca s steklenico viskija v roki in kot ponavadi kombinaciji alkohola ter moških pri mladi rusinji pač ni bil usojen pretirano dober konec. prvo dejanje dneva je bilo že tako rutinsko, da ga sploh ni več opazila – metanje kupa tablet vase. tistim stalnim spremljevalkam so se pridružile še nove takoj ko je mila začela z novim delom, toda za razliko od njenega psihiatra je to ni skrbelo. najbrž je nikoli ne bo. bila je tako zjebana, da ji je šlo že na smeh. na svoj račun se je šalila tudi, ko je beseda tekla o njeni sposobnosti kuhanja – znala je narediti odlično kavo, toda vse ostalo ni prišlo v poštev, če ni želela hotela v katerem je bila nastanjena požgati do tal. s to mislijo je pričela čarati svojo jutranjo zalogo energije, hkrati pa se stegovala proti mini baru, v paniki da bo proti koncu dneva nečesa zmanjkalo. »andrew, me slišiš? potrebovala bi malce osvežitve v sobi, če veš kaj mislim. ja, danes. spasiba daragoj,« s temi besedami je prekinila svojemu najljubšemu hotelskemu uslužbencu in se nasmehnila ob ponovnem spoznanju, kako preprosto zna življenje biti včasih. v zameno za njeno sodelovanje v medijskem svetu, je bila preskrbljena z vsemi potrebnimi 'reševalci življenja', kot je sama prefinjeno imenovala vso sranje, ki ga je dnevno zaužila. vase je v manj kot v minuti zlila svojo kavo, se skobacala iz svilene spalne srajčke, ki jo je sinoči po vsej verjetnosti za silo navlekla nase ter se pogumno odpravila pred ogledalo. ob pogledu na svojo neukrotljivo grivo, zožane oči in otekle ustnice bi pričakovala, da iz nje izpuhti še zadnji kanček samozavesti, toda nekako ji je bilo vseeno. mogoče je bil to postopen vpliv tablet ali pa je preprosto verjela je v žensko sposobnost takojšnje preobrazbe iz pocestnice v damo. sploh pa je vedno imela na voljo tisto ekipo umetnikov ličenja, ki so jo za vsako priložnost preobrazili dobesedno v boginjo. in res, vroč tuš in malo šminke sta kot ponavadi naredila čudež. na svoji levi senci je celo odkrila majhno, sicer nepomembno modrico, a to ji je vzbudilo željo po obnovitvi spominov prejšnje noči – počasi se ji je začelo svitati, da je bila razpoložena za nekakšne sprijene igrice, za kar gotovo ni bil kriv le alkohol. ko je dokončno zakrila kakršnekoli znake utrujenosti in bila videti popolno, torej povprečno za njene pojme, je zlezla še v oprijeto oblekico, ki je poudarila vse kar je moralo biti poudarjeno. sama sebi se je zazdela dokaj elegantna, sploh zato, ker se je danes v klub odpravljala 'službeno' – za prihod je dejansko bila plačana, seveda pa ni smela izvajati svojih tipičnih podvigov, ki bi znali pritegniti tabloide. najbrž so jo ravno zato vtaknili v new orleans. mesto, kjer jo lahko ukrotijo. ni marala razmišljati o sebi kot o ukročenem dekletu. všeč ji je bil njen sloves in kako močno je lahko vplivala na ljudi, ko so spoznali njeno nezmožnost podrejanja. toda o tem ni imela časa razmišljati, ko je prispela pred klub, pozirala za nekaj kamer ter se odpravila na lov za zabavo. bila je že pri šanku, njena roka je segla po bel martini, takrat pa jo je zmotil moški glas za njenim hrbtom.

v parih sekundah je premlela, ali naj se sploh obrne in odzove na moški glas – pred očmi so se ji sunkovito odvrtele slike nje, ko konča zadeta in na pol naga na robu neke ceste in ponovno izgubi zaupanje agenta, torej posledično tudi kakršnokoli priložnost za delo in luksuz. toda mogoče bi malo eksperimentirala in ta večer izkoristila le za nedolžno flirtanje? lahko bi celo rekli, da je prejšnji večer bil dovolj dinamičen, da je danes njena sla bila malenkost šibkejša. vsaj s tem se je tolažila. počasi se je obrnila ter z privzdignjeno obrvjo premerila mladeniča po imenu mark. priznati je morala, da lepotca, ki je bil kot izrezan iz kataloga za spodnje perilo, ni pričakovala, toda njegov seksapil je ni mogel spraviti iz tira, saj je takšnih manekenov bila vajena. všeč ji je bil njegov samozavesten nasmešek, toda postavila si je drugačna pravila igre – tokrat se je nameravala prepustiti vodstvu neznanca in preizkusiti njegove čare zapeljevanja. »mila,« se je kratko predstavila in nedolžno zaplahutala s trepalnicami, ko je ponovno skrnila iz steklenega kozarčka. nato je pogled navidez zdolgočaseno odvrnila in se razgledala po klubu. kazanje zanimanja je za njene pojme bila verjetno ena izmed najpogostejših napak, ki jo počnejo mlada dekleta in oh, predvsem ženske v krizi srednjih let. da je tako imenovani mark harrison ali 'seks bog' v njeni glavi, kjer prostora za imena pač nikoli ni bilo, že slišal za milo, je bila skoraj prepričana, zanimalo pa jo je par malenkosti glede njega. ljudi ni obsojala ali jih ravzrščala glede na moč, toda dejstvo je bilo, da so vplivni moški imeli trikrat močnejši naravni afrodiziak kot vsa ostala populacija. »no, mark,« je končno spregovorila in z kazalcem počasi krožila po robu kozarčka, ko je dvignila pogled in ga v kombinaciji z privihanim kotičkom ustnic osredotočila na oči temnolasca. »si tukaj tujec, tako kot jaz, ali poznaš new orleans kot lasten žep?« če bi bil del medijskega sveta, bi ga zagotovo že poznala in to zelo, zelo intimno, toda nikoli ne veš, mogoče sploh ni bil od tukaj. toda temu je nasprotovala njena intuicija, ki ji je namigovala, da je mark nekakšen casanova tega mesta in da ni bilo mladenke, ki mu ne bi še podlegla. izziv. kot nalašč za njo. čakajoč na odgovor, za katerega je bila že odločena, da bo maksimalno namigovalen na karkoli že ta skrivnostni lepotec želi od nje, je z jezikom spretno ujela olivo in jo vtaknila v usta. nato se je mačje stegnila proti šanku, se ljubko nasmehnila točaju in naročila enako kot prej, v trenutku pa si je tudi premislila in se odločila za cosmopolitan s tequilo, mogoče malce premočna izbira za njene nocojšnje namene, toda le kako za vraga se lahko dvajsetletno rusko dekle izogne malo zabavi? sicer pa ni nameravala menjati svoje rdeče niti – za spremembo je ona želela biti zapeljana in dvomila je, da lahko še tako mamljiv zalogajček kot je bil mladenič pred njo spremeni njeno voljo. razen, seveda, če se izkaže za izjemno koristnega. no ,ravno takrat pa bi še bolj vztrajno vzdrževala svojo igro in zmedeno bitje ne bi imelo druge izbire, kot da ji podleže, kajne? sploh pa je bilo očitno, da je njegova stalnica 'hit it and quit it', podobno njenemu stilu in spet, ni ga nameravala obsojati. njeno preganjanje dolgčasa je nocoj pač zajemalo ovijanje okrog prsta nekoga, ki ji je bil tako prekleto podoben.