ashes to ashes
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.



 
KazaloIščiRegistriraj sePrijava

 

 meredith's place

Go down 
AvtorSporočilo
sara andreson
against the wind
against the wind
sara andreson

Število prispevkov : 57
Reputation : 24
Join date : 25/05/2012
Age : 26

meredith's place Empty
ObjavljaNaslov sporočila: meredith's place   meredith's place EmptyPet Jun 01, 2012 6:48 am

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
lysander al-naradef
fallen angel
fallen angel
lysander al-naradef

Število prispevkov : 268
Reputation : 66
Join date : 11/04/2012
Age : 27
Age : unknown / 33

meredith's place Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: meredith's place   meredith's place EmptyPon Jul 02, 2012 9:38 pm

    čisto nič ni pomagalo, da so se nadnaravna bitja zavedala, kaj se dogaja okrog njih, da so jih obvestili o neizmernem spodrsljaju, ki je tudi v podzemlju povzročil precej vroče krvi, četudi nihče ni izrekel glavne obtožbe proti luciferju. vendarle je vsak v sebi nosil zamero, ker se nikomur ni niti sanjalo, da se bo kaj takšnega zgodilo brez njihove vrednosti – in za nameček še niso bili imuni. čisto nič ni pomagalo, če je sam vedel, kateri greh se ga je polastil, ko se je ves čas zdelo, da je preprosto del njega in je bil ves čas tam, le malce skrit v ozadju. svojih dejanj ni mogel nadzorovati in ne glede na to, kako izven konteksta so bila, še vedno so se njemu zdela v tistem trenutku najbolj razumna in najboljša možna odločitev. četudi bi se v mislih moral preklinjati, ker je pravkar hodil po dovozu z najbolj neprimerno idejo v glavi, se je zdelo, da počne prav. vse odkar se je katastrofa z grehi začela se je v njegovih mislih nahajala ena sama točno izrisana želja. poskušal jo je zanikati, poskušal si jo je izbiti iz glave z vsemi možnimi načini, vendar je vse vodilo do tega trenutka, ko bo stal pred vrati njenega stanovanja. rekel ji je že, da jo potrebuje. in če je bila ta želja takrat skrita nekje v ozadju in si jo je komajda dovolil priznati naglas, bi jo zdaj lahko zakričal v veter, da bi slišali vsi. nekaj prijetnega je bilo v vedenju, da v resnici ni odgovoren za svoja dejanja. da lahko govori in počne kar hoče, ne da bi se ukvarjal s posledicami. ni imelo smisla še naprej gledati v drugo smer, ko ga je vztrajno vleklo nazaj k njej. resnično, zakaj bi se moral upirati? zakaj bi se morala med njiju postaviti pekel, nebesa ter po možnosti še zemlja? vse skupaj je bilo odločno preveč zakomplicirano in enkrat za spremembo ne bo poskušal najti primerne in ustrezne rešitve. preprosto si bo izmislil svojo in se ravnal po njej. pohlep. prekleto grda beseda, ki je odlično opisala demone. še nikoli se ni bolj zavedal svoje drugačnosti od preostalih luciferjevih figuric kakor sedaj. v tem trenutku se je po njegovi glavi podil milijon stvari, ki jih je želel pridobiti v tem trenutku. želel je imeti garancijo, da bo meredith preživela apokalipso v enem kosu. želel je imeti zagotovilo, da ji v primeru zmage njegove strani, ne bo nihče skrivil niti lasu. želel si je preživeti en sam dan brez da bi jima obema za ovratnik dihalo tisoče groženj in kazen. bilo je očitno, da vse vodi od nje, da je ona ena in edina trenutna želja. morda v tem trenutku preostalih ni mogel izpolniti, vendar se je lahko prikazal na njenih vratih in... ne, ni vedel, kaj bo sledilo. ni vedel ali se je sama izmuznila epidemiji greha ali je angelom uspelo zaznamovati jo s kakšno prekleto svetohlinsko lastnostjo. s skrajno nestrpnostjo je nekajkrat močno s pestjo pobutal po vratih brez kakršnekoli nežnosti. morala je odpreti še preden bi se po kakšnem čudežu v njem prebudil občutek za odgovornost. ''meredith!'' je zaklical v vrata, da bi pohitela še bolj. mu bo sploh hotela odpreti? zagotovo je vedela, kaj se dogaja v new orleansu in morda se je nameravala zabarikadirati v hišo, da se ne bi znašla sredi kaosa. kar je bila sama po sebi nadvse dobra ideja, ki bi jo morda moral upoštevati tudi on, vendar je bilo zdaj že odločno prepozno. končno so se vrata brez prehodnega obvestila odprla in na drugi strani je stala ona. bila je enaka kakor vedno, a vendar drugačna. ''meredith,'' je še enkrat ponovil njeno ime s širokim nasmeškom. zakaj je sploh pomišljal? tole je bila odlična ideja. ''pohlep,'' je prvič z zadovoljstvom izrekel tisto, kar se je vanj naselilo pred nekaj dnevi in morda je prvič v življenju molil. molil, da je bila za ta čas, ko ni obstajala meja med dobrim in zlim, na njegovi strani. ''povsem brez kontrole,'' je dodal malce za tem, ko je njegov pogled drsel po njej navzdol in je vedel, da ima pred seboj prav tisto po čemer hlepi.
Nazaj na vrh Go down
sara andreson
against the wind
against the wind
sara andreson

Število prispevkov : 57
Reputation : 24
Join date : 25/05/2012
Age : 26

meredith's place Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: meredith's place   meredith's place EmptyPon Jul 02, 2012 10:48 pm

    i hope you don't mind 'cause i mess up thing a little bit. but no worry, she'll be nice to him again asap, samo da se malo ohladi. Razz

končno je iztopila iz svoje sobe, proti njenem vhodu obrnjena z hrbtom ter za trenutek globoko vzdihnila, nato se pa na petah obrnila nazaj k njej ter prijela za njihovo kljuko. posledice njenega besa malo prej so bile skrite v tej majhni barvni sobi, ki pa je bila trenutno vse prej kot to. za trenutek se je zazrla v svoje roke, na katerih je imela sledove krvi, to pa je povzročilo razbijanje po vsem, kar ji je prišlo pod roke. stisnila je dlani v pest ter zopet dvignila pogled. kup razbitih vaz, stol ki je bil sedaj povsem uničen ter ni imel niti ene nogice več, prav tako miza ni bila v najboljšem stanju in hja, še marsikaj drugega. celo na steni se je videla vboklina, ko je vanjo zadela s peščico, z vso močjo, ki jo je tisti trenutek premogla. malo je manjkalo, da se ni z enako silo spravila udariti v stekleno okno, vendar toliko pozornosti pa zopet ni hotela pridobiti, že z tem razbijanjem jo bodo vsi čudno gledali, vendar ni se imela kaj poseben za obremenjevati- ena svetla stran vseh teh angelskih ceremonij je bila ta, da je lahko ljudem brisala spomin in tako ni imela nobene težave kar se tiče tega, kar je ona ali bilo kakšnega drugega pojava. počasi je zaprla vrata vrata, hvaležna bog ve komu, da je njena jeza končno le malo popustila, čeprav je vedela, da bi bila v hipu zopet tu, če jo bi ena čisto najmanjša stvar razjezila. tako je preprosto zaprla vrata- na njeno srečo brez kakšnih posebnih zapletov, kot da se ne bi hotela zapreti ali kaj takega, nato pa odšla v kopalnico, kjer si je z malce prevročo vodo sprala kri iz rok, vendar bilo ji je tako prekleto vseeno. psihična bolečina ji je tako ali tako vedno premagala fizično ter tudi sedaj ni bilo nobene razlike. ogledala si je preproste rane, ki so ostale vsepovsod, od zapestij, ker so se celo mešale z brazgotinami, do dlani, čeprav je vedela da bodo tam zdaj, zdaj izginile. obrisala si je roke do suhega, nato pa se zopet znašla v dnevi sobi. tako je sovražila to tišino tu naenkrat. vse je bilo naenkrat tako… tuje, ne domače. preprosto se tu ni več počutila kakor doma, vse skupaj je bilo tako drugače, kakor da je v stanovanju nekoga, katerega še imela ne pozna, čeprav so bile vse stvari tu njene, vse je vedela kje je dobila ter vse je bilo povezano s spomini- s tistimi, ki so ji bili tako tuji. s tistimi, iz človeškega življenja, katerega si več predstavljati ni mogla. ob spominu na to, je zopet stisnila roke v pesti. tiste, ki so dobili bes kot greh, se lahko razburijo se lahko zaradi najmanjše stvari- popoln dokaz je bila meredith v tem trenutku. končno je prišla k sebi, sedaj pa le en spomin na tisto kar je bila nekoč in že je ni bilo o mirni duši prav nobene sledi več. zopet je globoko zavzdihnila, da bi prišla k sebi, ko pa je naenkrat zaslišala ropotanje po vratih. obstala je na mestu ter iz neznanega razloga zadržala dih. vse odkar je ariel vdrla v njeno stanovanje ter jo poslala tam gor je bila prekleto previdna pri vsakem novem obisku. zakaj? še sama ni vedela, to ji je preprosto prišlo v kri. tako je obmirovala za nekaj trenutkov, ko se je razbijanje na vratih nadaljevalo, nato pa je zaslišala tisti znani glas. v hipu je zaprla oči ter globoko zajela sapo in jo nato izdihnila. ni zanikala, bila je več kot le vesela njegovega obiska, vedno je bila srečna, če je bila ob njem. vendar sedaj… v mešanici s spominom na človeka in poleg tega še on… hja, ne preveč nedolžna zadeva. ob spominu na to, je prste stisnila še bolj v pest ter čutila je, kako jo nohti režejo v njeno kožo na dlaneh, vendar se ni ozirala. stopila je do vrat ter jih končno odprla, vendar za razliko od njega, se na njenem obrazu ni zarisal nasmeh. »bes in jeza in hja, povsem brez kontrole« je odgovorila na njegove besede brez da bi posebej obarvala svoj glas. »ti si kriv, abbadon« je dejala ter odkimala z glavo. prekleto kaj pa je govorila? bolelo jo je pri srcu z vsako izgovorjeno besedo, vendar kaj ko je iz nje naenkrat govorila le jeza in ne ona. »vse bi bilo drugače. le če me takrat ne bi izpustil nazaj sem. čisto vse.«
Nazaj na vrh Go down
lysander al-naradef
fallen angel
fallen angel
lysander al-naradef

Število prispevkov : 268
Reputation : 66
Join date : 11/04/2012
Age : 27
Age : unknown / 33

meredith's place Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: meredith's place   meredith's place EmptyČet Jul 05, 2012 9:31 pm

    za kratek hip je celo pomislil, da trkanje ni imelo nobenega učinka in noben potrebe. da bi moral samo odpreti vrata, jih sesuti s tečajev, če so bila slučajno zaklenjena. vendar kaj bi s tem dosegel? seveda poleg prepričljivo bombastičnega prihoda v njeno stanovanje. tvegal bi preveč v primeru, da so jo res okužili s katero od prekletih vrlin. počutil se je kar malce podlo, ker je upal, da je bila v istem dreku kot on. vendar drugega mu ni preostalo, četudi bi sicer gotovo deloval bolj premišljeno. v tokratnem primeru se je zdelo, da njegove misli vodi samo ena samcata rdeča nit in to je bilo njeno ime. instinkt je brez ugovarjanja veleval naj jo poišče v najkrajšem možnem času. in tako je bil res pripravljen sesuti njena vrata, če ne bo hotela odpreti. vrata so se odprla pred njegovimi očmi in tam je stala ona. njegov najljubši obraz obdan s temnimi rjavimi lasmi, polne ustnice in... besen pogled v očeh? ''bes in jeza? všeč mi je,'' se je namuznil in njena popadljivost ga je zabavala do skrajnosti. res je delovala povsem nekontrolirano, brez zavedanja, da jima obema nad glavama visi huda grožnja in med njima velika prepreka, ki ju drži narazen. vsakega na svoji strani, dobro in zlo. ''sranje, zakaj si cela krvava? meredith, resno, prenehaj že s tem, ker ne pomaga nikomur. četudi si mi dala zdajle dober razlog, da te spravim iz...'' je hotel nadaljevati, povsem odločen, da tisti jezni lesk spravi iz njenih oči in jo pripravi do nasmeška. vendar ga je znala kaj hitro postaviti na njegovo mesto in ga prikovati ob tla, da ni mogel napraviti niti koraka naprej. je pravkar spustila krivdo za vse naravnost nanj? ni se mislil sprenevedati, od samega začetka je v veliki meri res krivil samega sebe in se dneve in noči žrl, kaj naj naredi, kje naj išče rešitev, kako naj si izmisli popoln načrt, ki jo bo rešil iz te vojne. zagotovo ni bil njegov namen, da postane prekleti čistunski angel in povsem izven njegovega dosega. najverjetneje bi bilo samo še vprašanje časa, kdaj bi si dovolil prekoračiti tudi lastno začrtano mejo in kršiti svoje pravilo o pečanju z ljudmi. ''prav, kriv sem. še kaj drugega? naj priznam še kaj? naj začnem na začetku?'' je nadaljeval in iskren nasmešek je izginil iz njegovega obraza, nadomestila ga je jeza skorajda identična njeni. vendar se danes njen bes ne bo mogel nikoli primerjati z njegovim. bila je v odločni prednosti. prav tako se katerakoli želja ne bo mogla primerjati z njegovimi, ki so bile te dni tisočkrat povečane in odpovedovanje je postajalo že do skrajnosti boleče. ''kriv sem, ker sem prvič odšel. zakaj sem odšel? ker nisem več zdržal ob tebi, ker je bilo narobe, ker je bilo prezgodaj in ker sem hitro spoznal, kakšen neverjeten učinek imaš name,'' je tako začel dobesedno na samem začetku. ''kriv sem, da si se skorajda ubila, ker sem bil preveč sebičen, da bi ostal ob tebi. kriv sem, da si takrat odšla iz moje hiše in te je prasica ubila, preprosto zato, ker sem te preveč oboževal, da bi te takoj obsodil na moje življenje,'' je nadaljeval in tokrat že stopil mimo nje v notranjost, jo ne prav nežno zagrabil za zapestje, potegnil za sabo, nato pa butnil vrata nazaj na njegove stečaje. gromek tresk je stresel celotno stanovanje. ''kriv sem marsičesa, meredith. in prekleto, ne kliči me abaddon,'' je skozi stisnjene zobe zamrmral proti njej, ne da bi popustil oprijem. namesto tega jo je le potegnil bližje k sebi in sam naredil nekaj konkretnih korakov proti njej, da se je morala umakniti ritensko, vse do stene za njenim hrbtom. ''in morda sem malce kriv, ker sem se pred leti zaljubil v krhko smrtnico, ki ni znala videti preko lastne bolečine. in zagotovo sem prav zdajle kriv, ker ljubim angela,'' je ob zadnjih besedah pošteno stišal glas, še sam povsem presenečen nad lastnimi besedami. je iz njega govoril pohlep, ki je iskal način, da dobi kar hoče ali podzavestna resnica?
Nazaj na vrh Go down
sara andreson
against the wind
against the wind
sara andreson

Število prispevkov : 57
Reputation : 24
Join date : 25/05/2012
Age : 26

meredith's place Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: meredith's place   meredith's place EmptyPet Jul 06, 2012 10:44 am

    smitten3

»ne vem, kako dolgo ti bo« je zamrmrala ter prekrižala roke na prsih ob tem pa odmaknila pogled od njega. zakaj ni mogla dobiti bilo kakšnega drugega greha, kot pa bes in jeza, za katero je imela občutek, da bo uničila prav vsak njen korak, ki ga bo hotela storiti ter jo bo vsaka najmanjša stvar pošteno razjezila- kot je bilo to do sedaj, od tistega usodnega dne, ko ji je bil dano to na ramo. sledu o tisti mirni meredith, ki je vse sprejela s tem, da je le pokimala z glavo ter se vdala v usodo, brez oporekanja, preprosto ni bilo več. vsaj ne, dokler se ta vsa afera ne poleže, za katero pa ni morala oceniti ali ji je bila praktično všeč ali ne. res ni vedela, kako naj gleda na vse skupaj, vedela je le, da ti lahko pošteno žre živce. »prekleto, kaj ne razumeš? dosti imam vsega skupaj, vso to ceremonijo z angeli, demoni, vojsko… ne morem več. in to…« e pomignila na svoje rokave, »je le blaga oblika vsega skupaj. greh je poleg tega vse skupaj še poslabšal. nočeš videti moje sobe, v bistvu sem razbila vse kar mi je prišlo pod roke« je priznala ter skomignila z rameni. »in razbita stvar tu in tam… hja, pa je rezultat to,« je dvignila pogled proti njemu. bila je res prepričana, da se bo zadeva malce umirila, če ne bi preprosto iz ničle znova eksplodirala, kot se je to dogajalo zadnje čase prav ves čas. popolnoma iz ničle jo je stvar znala razjeziti ter sedaj je bila takšna kot je bila, popolnoma uničena, ne da bi vedela, kaj bi sama iz sebe, da se zadeva zopet ne poruši ter ne izgubi kontrole. preprosto res ni vedela več, kaj naj bo njen naslednji korak, ne da bo napačen- čeprav je dvomila, da ji bo to zares uspelo. ko je priznal krivdo, se je morala prav prisiliti, da je globoko zajela zrak ter se zazrla vanj, v pričakovanju, kaj bo sedaj povedal, nato pa, ko je v bistvu začel na začetku ter čutila je, kako je njeno telo zopet prihajalo na svoje mesto ter se ni treslo od besa, v njeni glavi pa so stvari počasi prihajale na svoje mesto ter imela je občutek, da se bo njen nekontroliran bes vsaj za nekaj trenutkov polegel, čeprav je bila še pred nekaj trenutki prepričana, da to preprosto ni mogoče. vendar v njegovi bližini je bilo vse tako prekleto drugače. on je nanjo vplival drugače. že če je začela se jeziti nanj, z občutkom, da mu mora povedati vse kar ji leži na duši, da je on kriv vsega ter ga preprosto more zbiti na tla, se je sedaj zavedala, da si prav nič od tega ne zasluži, ne on. nanj se ni mogla jeziti, preprosto ne. prehitro jo je začela gristi vest ter spoznala, da se do njega ne more tako obnašati, ne po vsem kar je naredil zanjo, ne po vsem tem kaj čuti do njega in je vedela, da kar bi bolelo njega, bi bolelo tudi njo. saj jo je vedno. prav vsaka slaba stvar, ki je bila storjena njemu jo je bolela, pošteno bolela in bi v tistem trenutku naredila vse, da bi mu pomagala, da se to ne bi zgodilo. in očitno je ravno zaradi tega tako vplival nanjo, da tiste jeze ter besa naenkrat ni bilo več tu. »ne morem, ne da bi te klicala po pravem imenu. drugi so bili laž,« je dejala ter ob tem zopet dvignila pogled proti njemu in na njenem obrazu skoraj da ni bilo sledu več o jezi ter besu. no, pa tudi če so bili, so izginili skupaj z naslednjimi besedami. za nekaj trenutkov je med njiju legla tišina, nakar se je pa na njenem obrazu končno zarisal nasmešek. še vedno ne povsem prepričana, da je te besede slišala iz njegovih ust, so se pa kotički njenih ustnic razpotegnili v nasmešek. šele zdaj se je zavedala, da je bila v bistvu potisnjena ob steno, vendar bilo ji je tako prekleto vseeno. privila je svoje telo ob njegovo ter se privzdignila na prste, svoje ustnice pa končno brez oklevanja pritisnila na njegove. končno je prišel tisti čas, ko je bila lahko povsem in brez oklevanja njegova- tisto, kar si je v bistvu želela že od samega začetka.
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content




meredith's place Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: meredith's place   meredith's place Empty

Nazaj na vrh Go down
 
meredith's place
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
ashes to ashes :: and it makes me wonder :: 
how everything still turns to gold,
 :: 
pre-apocalypse,
 :: 
pogovori,
-
Pojdi na: