ashes to ashes
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.



 
KazaloIščiRegistriraj sePrijava

 

 kara's place,

Go down 
AvtorSporočilo
kara southern

kara southern

Število prispevkov : 56
Reputation : 15
Join date : 19/05/2012
Age : 31
Kraj : new orleans, louisiana

kara's place, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: kara's place,   kara's place, EmptyNed Maj 27, 2012 5:53 am

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
kara southern

kara southern

Število prispevkov : 56
Reputation : 15
Join date : 19/05/2012
Age : 31
Kraj : new orleans, louisiana

kara's place, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: kara's place,   kara's place, EmptyTor Jun 12, 2012 7:16 am

    for seth smitten2
    sorry it's a suckfest, lack of inspiration -.-

    ni mu ugovarjala, kajti ne bi imelo smisla - navsezadnje se je precej uspel približati resnici. zdavnaj že bi ga morala spraviti na najbližjo postajo, namesto da se je sredi noči pregovarjala z njim v smrdljivi zakotni ulici. njena pamet je včasih presneto dobro jo pustila na cedilu. še vedno je bila zgolj človek in ne robot, ki bi se delal po knjigi brez ene same majcene napakice v svojem procesiranju. ob njegovem nadaljnjem zbadanju se mu je samo otročje spačila, ker mu ni hotela dati zadovoljstva s svojim priznanjem. imel je prav, namesto da bi ga že zdavnaj odvedla, je začela iskati dlako v jajcu in morebitne resnice ni želela kar sprejeti kot edine mogoče, četudi je najbrž bila. sama sebe in svojega neracionalnega obnašanja niti slučajno ni razumela. po hitrem postopku bi ga morala strpati za rešetke, biti razumna in se ne s potencialnim morilcem na žive in mrtve pričkati od sveta pozabljeni umazani uličici. le kaj za vraga jo je pičilo, da mu kar naenkrat ni več hotela verjeti na besedo in se šele kasneje ukvarjati z njegovo morebitno nedolžnostjo - če je ta seveda sploh obstajala. na njegovo zbadanje se ni odzvala, samo trdno je stisnila ustnice skupaj, kajti sicer bi se zapletla samo še v eno pregovarjanje več, ki ne bi imelo ne konca ne kraja. "niti slučajno se te ne zadeva zakaj in s kakšnimi razlogi počnem to. in tudi moji dnevi niti pod razno niso dolgočasni," je ugovarjala njegovi teoriji, najsi se je z njo precej približal resnici. ni ji bilo dolgčas, ne bi pa mogla zanikati večne globoke osamljenosti, ki jo je gnala v družbo mrtvecev, namesto med žive. v odgovor se mu je v nadaljevanju samo otročje spačila, brez namena odgovoriti mu, ker kaj naj bi mu pa rekla - da ima prav? niti slučajno mu ni želela dati zadovoljstva kako odlično jo je prebral brez truda. vsega mu vsekakor ni bilo potrebno vedeti in ji vsakokrat znova dobro preverjenih informacij o njej, ki jih je izvohal kdo ve kje in kako, metati za nameček še pod nos. nikakor mu ne bo dala zadovoljstva s priznanjem, da dejansko občuti globoko razočaranje, če z novim primerom ni njegove nadležne prisotnosti, s čimer sama sebe bolj jalovo tolaži. "zaupam ti samo zato bolj kot preostalim, ker si eden redkih, ki me s provociranjem pripravi do govorjenja," se je namrdnila zaradi svojega nepremišljenega izdajanja podatkov o njenem življenju, o čustvih in hrepenenjih. seth vsekakor ni bil nekdo, pred katerimi nogami bi mu izlival srce in dušo. lahko je zgolj nejevoljno stiskala ustnice in se nehala odzivati, kajti na vsako njeno besedo je stresal iz rokava pripravljene replike. prav one so bile glavne krivke za njeno razglabljanje o svojem življenju z njim, ko bi morala modro držati usta zaprta in ne spustiti na dan ene same besedice. zato se je v nadalje vzdržala pripombe, kako se mu vidi da ga mama ni naučila manir, a vseeno pa ji ni uspelo držati jezika ob omembi spuščanja med rjuhe z vsem kar leze in gre: "ne obračaj mojih besed, seth. in kot že nevem katerič - s tabo o svojem spolnem življenju ne bom razpravljala!" je zaključila bolj grobo in trdo kot je bil sprva njen namen. njena toleranca njegovega vtikanja v čisto vse, je počasi a zelo vztrajno kopnela. imela ga je že krepko čez glavo. najbrž je bil to še eden izmed mnogih razlogov, da ga je pripravila do točke, ko je na dan privlekel svoje lepo bodalo in ji z njim razparal majico. ob enem pa ga je silila k naslednjemu koraku, ko se je kar naenkrat iz lepega odločila končati svoje osamljeno življenje.

    sama se nikamor ni imela namena premakniti, dokler se bo sam nahajal v isti temačni ulici kot ona. še manj pa je bil njen načrt naprej nadaljevati tole - česar pravzaprav niti ni znala ovrednotiti s pravimi besedami, kar sta sedaj imela - dalje pri njej doma. ob njegovih besedah je zgolj prhnila zaradi svojega spodletelega poskusa že nocoj zaključiti vsega skupaj. morda ne bi doživela vsega, česar se je še nadejala, vendar vseeno še vedno najbrž mnogo več kot drugi. za trenutek nepozorna na svojo okolico, je šokirano zavrisnila brez sape, ko je izgubila tla pod nogami in se ji je slika pred očmi zameglila, kajti slednje so mimo nje bežale s svetlobno hitrostjo in počutila se je kakor na vlakcu smrti. preden bi sploh zajela zrak v svoja pljuča in se orientirala, se spravila k sebi in nehala hlastati za kisikom, je že zakotno smrdljivo ulico zamenjala za svojo verando. še vedno je stala v njegovem objemu in če je ne bi držal, bi se s koleni iz zmehčanega voska razlezla pred njegovimi nogami. njene oči so bili veliki modri krožnički, ko je oči osuplo upirala vanj in roke so se ji tresle, ko je njegove skušala spraviti stran iz svojega razgaljenega pasu. v nobeni možnosti znanosti njegovo zadnje dejanje ni bilo pojasnljivo. v njeni glavi je vladala prava zmeda in ji sijala ven iz oči, medtem ko je iskala za primernimi besedami, ki jih nikakor ni uspela najti. ramena so se ji zgolj skrušeno povesila: "k-kdo si ti? ali bi te morala vprašati kaj si?" je s tresočim glasom uspela iz sebe iztisniti dve kratki vprašanji in prvič s strahom v očeh se izmaknila iz njegovih rok ter stopila korak bližje k pročelju njene zatemnjene enonadstropne hiše z velikimi francoskimi okni. okoli njiju je vladala tišina in mir, le nekje daleč stran je zalajal pes. "kaj za vraga je bilo tole? od kdaj so ljudje začeli frčati po zraku in se premikati s svetlobno hitrostjo," se je v njen glas začela plaziti jeza, ki je bila precej boljša od brezmejnega strahu, ki ga je čutila še pred nekaj sekundami. z jezo je znala ravnati in jo uporabljati sebi v prid - isto ne bi mogla reči za hromeči strah, ko se ni mogla premakniti z mesta. "resnico hočem. niti slučajno si ne dovoli sedaj se izmuzniti z nekim izgovorom. ne po tem!" je s povzdignjenim glasom z rokami zaobjela prostor okoli njiju. če ji bo hotel prodajati zgodbice, da se ji je vse samo sanjalo, bo začela od same togote še kričat.
Nazaj na vrh Go down
lysander al-naradef
fallen angel
fallen angel
lysander al-naradef

Število prispevkov : 268
Reputation : 66
Join date : 11/04/2012
Age : 27
Age : unknown / 33

kara's place, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: kara's place,   kara's place, EmptyČet Jun 28, 2012 8:11 pm

    COMMENT: speaking of suckfest... this is pretty much it. "/ sry.

    lahko bi izbral katerkoli drugo taktiko – lahko bi se problema lotil z razumom in logiko, ki sta ji bila bližje. namesto tega se je odločil za 'nedolžen' eksperiment in ji dobesedno spodnesel tla pod nogami. ni vedel, kako premikanje s takšno hitrostjo deluje na ljudi ali kako ga doživljajo oni. zanj je bilo vse skupaj kot bežen premik iz točke A na točko B, nič bolj naporen kot korak naprej ali nazaj. samo gib. na mestu se je ustavil pred njeno stanovanjsko hišo in se skorajda nasmehnil, ko je pogled uprl proti njej in je vanj strmela s široko razprtimi očmi in ustnicami, povsem brez besed. previdno jo je spustil iz svojega naročja na tla in ohranil svojo dlan na njeni nadlahti dokler se ji ni povrnil občutek za ravnotežje, s katerim se je prav on poigral pred manj kot minuto. ''kdo in kaj,'' jo je preprosto popravil in na njegov obraz se je spet narisala stara fasada nedotakljivosti. ko se je šlo za posel, se ni igral. tega si enostavno ni smel privoščiti in tale pogovor bo zagotovo opravljen v profesionalnem duhu čistega posla. ''o tem se ne moreva pogovarjati na ulici pred hišo, kara. premakniva tale pogovor noter,'' je pomignil proti vhodnim vratom in se nato odpravil mimo nje po stopničkah to male verandice. sklonil se je proti cvetličnemu lončku, ki je bil skrit za vsemi ostalimi, in izpod njega potegnil rezervni ključ njenih vrat. raje se ne bi spuščal še v debato o tem, kako ve, kje se nahaja njen rezervni ključ. odklenil je vrata in jih brez besed podržal s pogledom, ki je jasno velel, naj se čimprej spravi v notranjost hiše. tako ali tako bi do sedaj že morala dojeti, da je ne bo ravno ubil, četudi je rana na njenem torzu že povsem prepojila tisti del majice. ''spravi se noter,'' je raje še pristavil iz preventive, da bo vedela, da misli povsem resno. počakal je, da je upoštevala njegova navodila in zatem zaprl vhodna vrata za njima ter jih zaklenil z notranje strani, ključ je ostal v vratih. ''najprej razčistiva nekaj – tale pogovor se odvija zgolj zato, ker ti zaupam in ker imam občutek, da ne boš ravno omedlela od šoka,'' je pričel in s pogledom poiskal stikalo za luč, da se je soba osvetlila v umetnem soju žarnice. ''najprej moraš poskrbeti za rano,'' je zopet opazil krvav madež na njeni majici, ne da bi ji ponudil kakšno pomoč pri oskrbi tistega, kar je povzročil prav on sam. našel je pot do dnevne sobe in vedel, da mu bo tako ali tako sledila, ker je bila preveč radovedna in željna novih informacij. potrebovala je podatke, dejstva, da bo lahko pojasnila tisto, kar je sama poimenovala 'frčanje po zraku'. ''si jezna? besna? povsem utesnjena s strahom?'' se je prek ramena ozrl nazaj proti njej, nato pa sedel na udoben domač kavč in se namestil med številne blazine. njegova koncentracija je bila osredotočena na klubsko mizico z revijami, ki se je nahajala pred njem. tudi zanj tole ni bila mala malica, še zdaleč ni bilo lahko. če bo izrekel eno samo napačno besedo, bo zagnala paniko in cirkus, kar se ne bo dobro končalo ne zanj ne zanjo. ''moje pravo ime ni seth,'' je začel pri najbolj osnovni stvari in tvegal pogled proti njej: ''pravega imena zaenkrat še ne rabiš vedeti, zato naj ostane skrivnost. vsaj za zdaj. nisem človek - precej očitno po tistem frčanju po zraku prej, kajne?'' ni se mogel upreti, da se ne bi vsaj postransko malce ponorčeval iz njene izbire besed. po zraku res nista frčala, pot je potekala izključno po tleh. leteti pač ni mogel ali ni znal, ne tako kot včasih. ''enkrat za vselej morava razčistiti, kara, da nimam nobenih zadržkov kar se tiče ubijanja. brez problema bi te na ulici zabodel – enkrat, trikrat, dvanajstkrat, v nedogled. zakaj te nisem?'' je še sam namesto nje postavljal vprašanja, ker je vedel, kaj jo pravzaprav zanima in kaj hoče vedeti. ''ker bom še malo počakal. smešno, kajne? kako nekdo sedi v tvoji dnevni sobi in ti pravi, da te bo ubil v kratkem? si še vedno tega želi ali boš odnehala s to blaznostjo?'' se je namuznil in se naslonil nazaj na naslonjalo njenega kavča: ''ne morem ti dati točnega datuma in ure. ampak lahko rečem, da te res nameravam spraviti na ono stran. in ko sva že ravno pri tem – ona stran obstaja.''
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content




kara's place, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: kara's place,   kara's place, Empty

Nazaj na vrh Go down
 
kara's place,
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
ashes to ashes :: and it makes me wonder :: 
how everything still turns to gold,
 :: 
pre-apocalypse,
 :: 
pogovori,
-
Pojdi na: