Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
ashes to ashes
svet, kot ste ga poznali, ne obstaja več. vojna med angeli in demoni se je razplamtela do te stopnje, da je bilo življenje skorajda izbrisano iz obličja zemlje. le nekaj pripadnikov človeške vrste je še ostalo in si poiskalo zavetje v kraju, kamor ne more stopiti noga nadnaravnega bitja. pridruži se bitki za obstanek in pomagaj svoji vrsti, da prevzame vajeti v svoje roke in nadvlada ostale vrste!
forum ashes to ashes je rapid fire rpg. vaša sporočila naj bodo kratka, jedrnata, kvalitetna in predvsem - hitra (rapid). dolžina prispevkov načeloma ni omejena - so pa zaželjeni prispevki, ki niso daljši od 400 besed in so zapisani v čim krajšem času.
team
spotlight
currently happening: oakbrook fundraising:PRIJAVE best of july 2013:NOMINACIJE
Število prispevkov : 268 Reputation : 66 Join date : 11/04/2012 Age : 31 Age : unknown / 33
Naslov sporočila: cafe degas, Ned Maj 06, 2012 6:40 pm
[Only admins are allowed to see this image]
sara andreson against the wind
Število prispevkov : 57 Reputation : 24 Join date : 25/05/2012 Age : 30
Naslov sporočila: Re: cafe degas, Sob Jun 02, 2012 9:04 am
for juliet!
zbudili so jo topli sončni žarki, ki so nežno sijali skozi okno v njeni sobi. točno tako bujenje je oboževala. vsakič, ko se je zbudila sama, je točno vedela, da je imela dovolj spanca. če pa jo je zbudil kdo drug pa je to imelo posledice še celoten dan, saj nikoli ni vedela, koliko časa bi v nasprotnem primeru še spala. ko je ošinila uro na svojem mobilniku je ta kazala nekaj minut čez dvanajsto. za nekatere je bil to že čas kosila, zanjo pa je bil to vedno šele čas zajtrka, saj se je med prostimi dnevi le redko zbudila pred poldnevom. nekateri bi rekli, da je s tem polovico dneva zapravila, a ona se s tem niti malo ni obremenjevala, saj je vedela, da bo ravno zato drugo polovico še toliko bolj izkoristila, tako ali drugače. in tudi vedno jo je. meredith je zagotovo spadala med ljudi, ki radi dolgo pospijo, kar je bil vsem okoli nje jasno kot beli dan. jasno pa je bilo tudi to, da je takoj, ko se je zbudila potrebovala skodelico tople kave. doza kofeina jo je povsem poživila, čeprav nekateri trdijo, da kava v bistvu sploh ne deluje, a smo ljudje le tako globoko prepričani, da nas kofein predrami. kakorkoli, nanjo je delovalo, ne glede na to, ali je bil to kofein ali zgolj njeno prepričanje-delovalo je, to je bilo vse kar jo je zanimalo. počasi se je skobacala iz postelje in se odpravila v kopalnico. ko je tam opravila se je odločila, da bo poiskala sostanovalko, a te očitno ni bilo več v stanovanju. pogledala je skozi okno in se odločila, da tega sončnega dne ne bo preživela med štirimi stenami. za začetek se bo odpravila v kavarno po svojo 'dozo kofeina', kot je rada imenovala kavni napitek. nase je navlekla preproste kavbojke in majico, a je kljub vsemu poskrbela, da je izgledala popolno. rjavolaska je bila vedno brezhibno oblečena, saj v svojem videzu ni trpela napak, sploh kar se tiče kombiniranja oblačil z modnimi dodatki- ter obvezno dolgimi rokavi, tudi po najhujši vročini, samo da so zakrili njene brazgotine na zapestjih. to je bila pač njena posebnost, na katero so se morali ljudje okoli nje preprosto navaditi. verjetno je ravno zaradi njene skorajšnje obsedenosti z videzom požela toliko pogledov vsakič, ko je stopila na ulico. na začetku ji je šlo to blazno na živce, sčasoma pa se je tega preprosto navadila. lasje so ji tokrat prosto plapolali po ramenih, čeprav bi bilo v takem vremenu mogoče bolje, če bi jih spela, a se je tokrat odločila, da jih ne bo. vzela je torbico, obula čevlje in se preden je odšla iz stanovanja še enkrat pogledala v ogledala, da je preverila, če je vse tako kot mora biti. zapustila je stanovanje, sprva ne vedoč, kam točno je namenjena. Za začetek bo dovolj, da poiščem prijetno kavarno, je pomislila. trenutek kasneje pa se je odločila, da se napoti v cafe degas. tam imajo več kot odlično kavo in tja je dokaj pogosto zahajala. v bistvu ji niti ni bilo tako pomembno, kje dobi svojo kavo, le da jo. njena pretirana obsedenost po dnevni dozi kofeina včasih ni bila ravno priročna, saj brez tega ni mogla začeti dneva in vsi vemo, da se ti ob pitju kave nikakor ne sme muditi in verjeli ali ne tudi preprosta potreba po skodelici kave jo je včasih pripravila do tega, da je zamudila kamorkoli se je tistem trenutku odpravljala. že skoraj pred vrati kavarne pa je iz svoje torbice zaslišala melodijo. telefon je vzela iz torbe in pogledala kdo ji je poslal sporočilo. ravno, ko se je lotila odpisovanja je začutila močan trk in njen telefon je padel po tleh. najprej je pobrala svoj mobilnik, da ga ne bi slučajno kdo pohodil, nato pa se zazrla v osebo, ki je stala poleg nje. bila je drobna svetlolaska, prijetnega videza ter najbrž bi se kdo drug ob tem že začel zadirati na njo, ona pa ji je le poklonila neroden nasmešek. »nisem gledala kje hodim, se opravičujem« je dejala ter ob tem ji namenila opravičujoč nasmešek. telefon je spravila nazaj v torbico, lase si poravnala za ušesa, nato pa pokazala na vrata. »kaj praviš na to, da ti plačam kavo? res sem se grdo zaletela, moram nekako poravnati« je hitela dalje z opravičili, nato se pa spomnila, da se sploh še ni predstavila ter ji kot tepka končno le ponudila roko. »meredith, mimogrede.«