ashes to ashes
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.



 
KazaloIščiRegistriraj sePrijava

 

 caden, estelle angela

Go down 
AvtorSporočilo
estelle caden

estelle caden

Število prispevkov : 2
Reputation : 1
Join date : 20/05/2012

caden, estelle angela Empty
ObjavljaNaslov sporočila: caden, estelle angela   caden, estelle angela EmptyNed Maj 20, 2012 1:31 am

[Only admins are allowed to see this image]
estelle angela caden

twenty-two | new orleans, louisiana | student of biology | straight | frida gustavsson

i'm coming on like a hurricane, my lightning's flashing across the sky.
you're only young but you're gonna die, i won't take no prisoners won't spare no lives.


[Only admins are allowed to see this image]

    ''kako se že začnejo te stvari? na začetku, vas slišim reči. je bil začetek morda tisti deževen dan v juliju, ko sem prijokala na svet ali pa morda sončen, majski dan, ko sta se spoznala moja starša? no, recimo da bom začela kar pri tem.

    katherine bennett je bila študentka fizike in matematike, ko je spoznala nadobudnega pisatelja, po imenu james caden. sedela je v parku pred svojo univerzo in prebirala svoje zapiske. bila je vzorna študentka, z najvišjimi ocenami daleč naokoli, vsemi možnimi nagradami in veseljem do učenja. vse, kar je počela, je počela zaradi sebe, imela je trdno zaciljane načrte, ki jih je bila odločena izpolniti. takrat ji je na pot prišel james, ko jo je videl sedeti v parku in če bi obstajala ljubezen na prvi pogled, potem bi bilo to to. na žalost ga je čakal bolj hladen tuš, ker se katherine ni nameravala pustiti zmotiti, sploh pa ne nekomu, kot je bil on. a vendarle je usoda hotela, da sta naletela drug na drugega tudi kasneje, na neki zabavi, kjer se noben od njiju ni ravno počutil na mestu, tako da sta vsak za sebe iskala samoten kotiček, namesto tega pa sta se zaletela drug v drugega in od tam naprej je njuna zveza samo še cvetela. bila sta najboljša možna opcija drug za drugega in iz sebe vlekla tisto najboljše. zaradi nje se je znal zresniti, organizirati, on pa ji je pomagal, da je v življenju videla še kak drug smisel in začela dejansko uživati. bila sta sorodni duši, kar napravi njuno zgodbo še toliko bolj tragično. vendar pa še nisem tam, skozi njuno zgodbo gremo lepo po vrsti.

    imela sta čudovito poroko v juniju, kasneje pa sta si kupila ljubko hišico na griču, s pogledom na reko, kjer sta začela svoje skupno življenje. ona je postala profesorica fizike na univerzi, on pa je izdal vrsto otroških knjig, ki so bile same uspešnice. njuna ljubezen se je le še utrdila, ko sem se jima leto kasneje rodila tudi jaz. in tistih nekaj prvih let odraščanja je bilo tudi mojih nekaj najsrečnejših let v življenju, ko se je v hiši razlegal smeh in ljubezen. kaj bi lahko sploh šlo narobe? bolezen. mama, torej katherine je zbolela za rakom in po nekaj mesecih boj tudi izgubila. naše življenje je bilo za vedno spremenjeno. očeta sploh več ne bi mogla prepoznati, začel se je zapijati, nič več ni pisal in izgubila sva hišo ter se preselila v veliko manjše stanovanje. spomnim se, da sem dneve in dneve prejokala v sobi, medtem ko je oče pijano razbijal v spodnjem nadstropju. mislila sem, da bodo šle stvari sčasoma na bolje, a temu ni bilo tako. pravzaprav se je stanje celo poslabšalo, ko je prišel oče nekega večera domov, še bolj pijan kot ponavadi in ko sem mu pogledala v oči, sem v njem videla tujca. prav lahko se spomnim grozljivega vonja po alkoholu, divjega ritma glasbe iz sosednjega stanovanja in udarcev, ki so se naenkrat usuli nadme. bilo je prvič, da me je udaril, a na žalost ne tudi zadnjič. pekel se je nadaljeval, jaz pa nisem imela nikogar, ki bi se mu zaupala. tako je potekala večina naslednjih let mojega življenja. s strahom sem hodila domov, se zapirala pred ljudmi in pobegnila v lastnih mislih. najsrečnejši so bili trenutki, ki sem jih preživela v bližnjem botaničnem vrtu, kjer sem se kot deklica pogovarjala s cvetlicami, ki so bile moje edine prijateljice, kasneje pa sem jih hodila le opazovati. nisem vedela kako dolgo bi zdržala vse tisto, če se v mojem življenju ne bi pojavil on.

    bil je fant, nekoliko starejši od mene, ki se je priselil v sosednjo stavbo. prvič sva se spoznala, ko se mi je na poti v šolo trgala torba in mi je pomagal pobrati stvari. od takrat naprej sva bila prijatelja. sprva mu nisem zaupala svoje največje skrivnosti, nikomur je nisem mogla, a prav gotovo ni bil neumen in kaj kmalu je ugotovil vzrok vseh tistih modric. bilo me je strah da me bo takrat razočaral, a mi je le še bolj pomagal. najboljša stvar pri vsem je bila, da me ni nikoli gledal s tistim pomiljevanjem v očeh, ne samo poskrbel je zame, ko je bilo to treba. in ja, bila sva le otroka, vendar pa je bila najina povezava pristna in globoka. lahko sva se pogovarjala o čemerkoli in kadarkoli se je oče spravil nadme, sem lahko splezala skozi okno, na požarne stopnice, kamor je lahko s svojega okna prišel tudi on. potem bi samo sedela tam, svojo roko je položil čez moje rame in opazovala sva zvezde. potem pa je bilo nekega dne še posebej hudo, oče me je pretepel bolj kot kadarkoli poprej in resnično ne vem kaj bi se zgodilo z mano, če me v tistem stanju ne bi našel ravno on. poskrbel je zame, kolikor je pač lahko, ker nisem pustila, da bi poklical zdravnika. in takrat sem se začela zavedati v kakšno breme sem mu, koliko težav mu cel čas povzročam in tega preprosto več nisem želela. prav tako sem se začela zavedati, da ne bom več prenesla živeti pod isto streho z očetom in napravila sem edino stvar, ki se mi je zdela možna. pobegnila.

    nekaj časa je bilo težko, nikogar nisem imela in zelo malo denarja. bilo pa je dovolj, da sem si za nekaj časa najela majhno sobico v najbolj zanikrnem delo mesta. nato sem si mogla najti neko službo in se zaposlila kot natakarica. seveda ni bilo ravno sanjsko, a prinašalo je nek denar. trajalo je kar nekaj mesecev, da sem se postavila na noge, a kmalu sem se le lahko preselila v udobno stanovanje, s pomočjo moje bivše profesorice iz srednje šole, ki me je imela vedno zelo rada, pa sem lahko opravila določene obveznosti in se vpisala na univerzo, kjer sedaj študiram biologijo, kar me je verjetno navdušilo zaradi vseh tistih obiskov botaničnega vrta, ko sem bila mlajša. in dejansko lahko sedaj rečem, da sem srečna. vsaj poskušam biti. še vedno sem nadvse nezaupljiva do ljudi in pred njimi postavljam ta nek zid, da mi ne morejo blizu, v realnosti pa sem zelo krhka in občutljiva. zato ne prenesem, da bi se na koga preveč navezala. še vedno se najbolj varno počutim le sama s sabo, v zavetju svojih misli, ki me lahko odpeljejo daleč proč.''

 

[Only admins are allowed to see this image]

my name is AME and i'm 16 years old. 
i'm in the rpg business for 5 years, you can also find me under the name of //.

[Only admins are allowed to see this image]
credit to [Only admins are allowed to see this link] and [Only admins are allowed to see this link].
Nazaj na vrh Go down
lysander al-naradef
fallen angel
fallen angel
lysander al-naradef

Število prispevkov : 268
Reputation : 66
Join date : 11/04/2012
Age : 27
Age : unknown / 33

caden, estelle angela Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: caden, estelle angela   caden, estelle angela EmptyNed Maj 20, 2012 2:25 am

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
 
caden, estelle angela
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
ashes to ashes :: and it makes me wonder :: 
how everything still turns to gold,
 :: 
pre-apocalypse,
 :: 
stari opisi,
-
Pojdi na: