Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
ashes to ashes
svet, kot ste ga poznali, ne obstaja več. vojna med angeli in demoni se je razplamtela do te stopnje, da je bilo življenje skorajda izbrisano iz obličja zemlje. le nekaj pripadnikov človeške vrste je še ostalo in si poiskalo zavetje v kraju, kamor ne more stopiti noga nadnaravnega bitja. pridruži se bitki za obstanek in pomagaj svoji vrsti, da prevzame vajeti v svoje roke in nadvlada ostale vrste!
forum ashes to ashes je rapid fire rpg. vaša sporočila naj bodo kratka, jedrnata, kvalitetna in predvsem - hitra (rapid). dolžina prispevkov načeloma ni omejena - so pa zaželjeni prispevki, ki niso daljši od 400 besed in so zapisani v čim krajšem času.
team
spotlight
currently happening: oakbrook fundraising:PRIJAVE best of july 2013:NOMINACIJE
Število prispevkov : 56 Reputation : 15 Join date : 19/05/2012 Age : 35 Kraj : new orleans, louisiana
Naslov sporočila: southern, kara celeste Sob Maj 19, 2012 6:48 pm
[Only admins are allowed to see this image] kara celeste southern
24| new orleans, louisiana | specialist of forensic medicine | heterosexual | elyse taylor
i'm coming on like a hurricane, my lightning's flashing across the sky. you're only young but you're gonna die, i won't take no prisoners won't spare no lives.
[Only admins are allowed to see this image]
"vsi tisti, za sveto prepričani kako je genijem z inteligenčnim kvocientom tam okoli 200 lahko v primerjavi z njimi - naj vas potolažim, presneto hudičevo sranje je! še zdaleč ni življenje nikakor lažje ali manj stresno, morda zgolj v nekaterih točkah, kar se naravnost krasno tisočkratno nadomesti v katerih drugih. možgani kot računalnik, ki kar naprej zbira in obdeluje podatke, so mi očitno morali pasti z nebes, kajti nihče v naši družini razen mene ni bil še blagoslovljen z njimi, čeprav jih sama bolj kot blagoslov jemljem za prekletstvo. nemara moje pritoževanje zelo spominja na razvajeno princesko, ki ima vse na razpolago in se neskončno dolgočasi zaradi pomanjkanja razburjenja v svojem življenju, vendar ne morem, hočem ali znam zajeziti svoj cinično sarkastični pogled na svet in nase. na videz je res vsakemu in vsem obkrožujočim mlade svetlolaske videti, da ima vse - pamet, izobrazbo, uspeh, neusahljiv vir denarja in lepoto. vse, o čemer sanjari vsak smrtnik imeti nekoč zase, okusiti iz prve roke kakor prvi sladoled na pragu novega poletja, ko se v tvojih ustih razbohoti bogat edinstven okus. v tvoje lase pa se ujame nežna sapica, ki ti nagajivo mrši pričesko. čudovita izkušnja vsakič znova, lizati prvi sladoled v parku, namreč. nihče pa se ob tem ne zanima kako je iz nekaj sestavin nastala tista tvoja kepica v kornetu. nihče se ne spušča v podrobnosti ali ga zanima kaj več kot zgolj končni izdelek. tudi jaz, štiriindvajsetletna doktorica patologije in specialistka sodne medicine, sem samo končni izdelek, ki ga trgovec vsega bleščečega in novega postavi v izložbeno okno. izdelek, ki v življenje stopa z negotovimi koraki, z omahljivo ne sigurnostjo. tak s hudimi možgani, ampak brez ideje kako se sploh znajti na tem divje vrtečem se vrtiljaku imenovano - življenje. morda bo z nekaj razkritimi tančicami nekaterim le postalo jasno dejstvo, da je biti genij precej naporna služba in konstantno pod stresom. že kot majhen otrok ali celo od zibke naprej sem se drugače in hitreje razvijala od svojih sovrstnikov ter hitrejši napredek že kmalu pokazala. pretirane pozornosti mi niso posvečali do drugega razreda, kjer je moja bistroumnost prišla še posebej do izraza in po nekaj testiranjih pristala v dveh razredih višje in kasneje še dva višje. s srednjo šolo sem končala, ko so drugi mojih let komaj vstopili vanjo in podobno je bilo s fakulteto medicine. bila sem prikrajšana za maturantski ples, hihitave razprave z najboljšimi prijateljicami o simpatijah, za zabave in fante. moja najstniška leta, ki bi morala biti uporniška, z razprtijami s starši o trapastih stvareh in divjimi loputanji z vrati zaradi hišnega pripora - so se predvsem vrtela okoli dela, dela in še enkrat dela. žolčnih razprav s starši ni bilo, saj mi je mama umrla še kot majhni deklici zaradi raka in nanjo pravzaprav svojih spominov niti nimam; oče pa nikoli ni natančno vedel kaj naj počne s svojo edino hčerko. zdi se mi, da je tudi njemu - preprostemu možaku, ki je bil zgolj običajen delavec, moja inteligenca bila prej v breme kot kaj drugega. z njim o anatomiji, mikrobiologiji, forenzični genetiki in sodni medicini nisem mogla razpravljati. najine razprave so bile predvsem omejena na kratka vprašanja in enozložnice. ne eden ne drugi se nisva znašla v skupni družbi. bežala sva drug od drugega in se vsak zase zatekala v svoj svet - on v delo, jaz med debele medicinske priročnike. moje odraščanje je bilo tako precej osamljeno in večino časa sem bila prepuščena sama sebi. prijateljev je bilo le za peščico, v družbi sem bila kot najpametnejša med starejšimi vedno izobčenka. z nasprotnim spolom se nisem najbolje znašla, kajti po letih smo si bili vseeno preveč narazen in nikomur ni bilo do druženja z majhnim čudaškim škratom. njihovega odklonilnega obnašanja jim človek res ne more zameriti, tudi jaz bi na njihovem mestu nekoliko z odporom gledala na mlajšo, vase zaprto in precej pametnejšo stvarco, ki je na vse imela pravilen odgovor. kdo bi se želel kosati z nekom takim? verjetno je bilo prav skupek vsega krivo za mojo odločitev in pristanek na patologiji ter usmeritev v sodno medicino. ob mrtvih ne dobim histeričnega napada ali imam težave z obdržanjem zajtrka v želodcu. mrtvi so mi pravzaprav všeč - ne na kakšen čudaški način všeč, seveda. ampak so odlični poslušalci, se ne pritožujejo nad mojimi neskončnimi samogovori, od mene ne pričakujejo drugega kot spoštljivega ravnanja, predvsem pa me ne sodijo zaradi let, spola ali videza. me ne izobčijo ter me gledajo s sumljivimi pogledi kakor da prenašam spolno nalezljive bolezni. s smrtjo imam tako vsakodnevno opravka in se je ne bojim. je del mene, mojega življenja in jo kot tako tudi sprejemam. vsem nam je z rojstvom odmerjen čas in tudi moj bo enkrat prišel. danes, jutri ali pa čez deset let - je sploh pomembno? morda nisem dovolj polno živela in bi bil moj 'bucket list' precej dolg, a ukvarjanjem z vprašanji brez pravih odgovorov me ne bi pripeljali kam daleč. poleg tega pa slednjih vprašanj ne maram, kot tudi ne tista o čustvih. če je moja inteligenca pod samim vrhom, se čustvena giblje precej pod povprečjem. zato izpadem ponavadi nehote hladna in prava prasica. občasne zveze so s tem že na začetku obsojene na propad. pomanjkanje časa, težava z izražanjem čustev, neizkušenost in še bi lahko naštevala sestavine recepta za katastrofo. a pred mesecem dni sem nekoga spoznala. osebo, ob kateri moj utrip avtomatično poskoči, se počutim sproščeno in ne spet kot znanstveni poskus pod drobnogledom. ne vem v katero smer se bo stvar odvijala ali če ima vse skupaj kakšno prihodnost. morda ima ali pač nima - ali pa tudi mene za prvim naslednjim vogalom čaka - ljubezen? kdo bi vedel... prihodnost je še nenapisana."
[Only admins are allowed to see this image]
my name is VESNA and i'm 22 years old. i'm in the rpg business for 6y+ years, you can also find me under the name of N/A.
[Only admins are allowed to see this image] credit to [Only admins are allowed to see this link] and [Only admins are allowed to see this link].
lysander al-naradef fallen angel
Število prispevkov : 268 Reputation : 66 Join date : 11/04/2012 Age : 31 Age : unknown / 33
Naslov sporočila: Re: southern, kara celeste Sob Maj 19, 2012 6:50 pm
