von wilde, aaron landon

Naslov sporočila: von wilde, aaron landon Sob Maj 19, 2012 2:23 am

[Only admins are allowed to see this image]
aaron landon von wilde

twenty-six | new orleans, louisiana | lawyer | heterosexual | hayden christensen

i'm coming on like a hurricane, my lightning's flashing across the sky.
you're only young but you're gonna die, i won't take no prisoners won't spare no lives.

[Only admins are allowed to see this image]

Hladen, precizen odvetnik? Ja, to sem po vsej verjetnosti jaz. O meni se po tem mestu še kar veliko govori in po pravici povedano se s tem že dolgo ne obremenjujem več. Pa saj se nikoli nisem – že zelo zgodaj v življenju sem spoznal, katere stvari so zares pomembne. Stvar je v tem, da sem se rodil v družini Van Wilde. Ja, prav tisti družini, ki je bila nekoč sijajna in mogočna, potem pa je prav grdo propadla. Če sem ponosen na eno stvar v svojem življenju je to vsekakor dejstvo, da mi je uspelo ponovno vrniti tisti blišč k svojemu priimku. No prav, to je bilo pretiravanje, ponosen sem še na marsikaj drugega. Prav, to ni bistveno.

Aaron Von Wilde, da, to sem jaz. Rojen pred šestindvajsetimi leti kot prvi otrok brezupno romantičnega para, ki je vse svoje moči že od nekdaj usmerjal v to, da bi bilo življenje nekoliko lepše za njuna potomca. Imel sem tudi sestro, Claire. Ljubil sem jo bolj kot karkoli drugega na svetu, čeprav je bila tri leta mlajša od mene in vedno popolnoma drugačna. Jaz sem bil tisti tipični otrok ulice – saj ne da se starša ne bi trudila, ampak toliko bolj zabavno je bilo preživljati čas na ulicah in početi tisto, pred čemer sta me vedno svarila. Pa sta me kljub temu imela rada – bili smo povezana družinica, dejansko smo bili kljub vsem tegobam vedno po svoje srečni. Vse dokler se ni zgodila prometna nesreča, v kateri sem izgubil vse. Še danes ne vem, kako se je kaj takšnega sploh lahko zgodilo. Kje je pravičnost na svetu? Vsega skupaj se spomnim tako dobro, kot bi se zgodilo včeraj. Bila je nedelja, eno izmed tistih zgodnjih juter, ko sta naju s Claire oče in mama že navsezgodaj prebudila, ker smo se odpravljali na izlet. Ura je bila nekaj čez pet, ko sem vstal. Star sem bil štirinajst let. Udobno smo se namestili v avtomobil in se odpeljali proti cilju – čeprav je skoraj smešno, da se kljub vsemu ne morem spomniti, kam točno smo bili namenjeni. Proti morju? Goram? Nekam na popolnoma tretje mesto? Nikoli nismo prišli tja. Pravijo, da je bil kriv voznik nekega tovornjaka, ki je že preveč časa preživel za volanom. Pravijo, da je bil možakar pijan, ker je skušal ostati buden s pomočjo viskija. Pravijo, da je pobegnil in da so ga iskali tri dni. Ničesar se ne spomnim. Samo velike sence, ki je nenadoma padla na naš avtomobil od strani, Clairinega krika in nato gluhe tišine.

Zbudil sem se čez dva tedna v bolnišnici. Nihče ni imel pojma, po kakšni logiki sem preživel. Moral bi biti mrtev, tako kot člani moje družine. Čudež, so rekli. Sam na to nisem gledal tako. Smrt se me je dotaknila in od tistega dne naprej se je niti ne bojim več. Sprva sem zapadel v brezup. Vse je bilo temačno, žalostno in nesmiselno, dokler nisem sčasoma našel moči, da sem šel naprej. Da sem pustil svojo družino v preteklosti, čeprav sem jih pogrešal. Še posebej Claire. Včasih se mi še vedno zdi, da vidim njen obraz med množico. Včasih se sprašujem, zakaj ni ona preživela. Ampak o tem nikoli ne govorim.

Tako sem se bil prisiljen preseliti k ostareli teti, ki me je bila pripravljena vzeti. Pa ne zaradi mene, kot mi je dala jasno vedeti že prvi dan. To je bilo zaradi moje mame – ker jo je oboževala in je bila pravi angel. Saj mi ni bilo mar. S teto sva vzpostavila hladen odnos, v katerem ni bilo prostora za raznolika čustva. Še vedno sva si tujca.

Čeprav mi pred nesrečo nikoli ni bilo mar za ocene, me je vse skupaj spremenilo. Srednjo šolo sem končal med najbolj uspešnimi učenci in se vpisal na študij prava. Ker so rekli, da mi ne bi nikoli uspelo. Smešno, po smrti moje družine ni nihče zares verjel vame. Vsi so bili prepričani, da bom pač zgolj še eden izmed neslavno propadlih Van Wildov. Da bom obupal. Postal izmeček. Se prepustil brezupu. Pa se nisem.

Danes me vsi poznajo kot tistega najbolj pomembnega odvetnika v mestu. Seveda, obstaja še nekaj starejših odvetnikov, ki se zgolj zaradi svojega ugleda in dolgoletne tradicije lahko kosajo z mano, ampak to ni pomembno. Rad imam svojo službo. Sledim svojim ciljem in doslej sem z vztrajnostjo dosegel še prav vse. Imam jekleno voljo in sem hudičevo inteligenten, kar vsekakor pomaga. Svoje primere izberem s skrbnostjo. Denar mi ni pomemben. A nikoli ni slabo, če ga imaš. Saj v bistvu ne vem, kdo sem. Sarkastičen in oster odvetnik? Ne, dejansko sem še veliko več. Uspelo mi je obnoviti velikansko hišo, v kateri so Van Wildovi živeli nekoč – ampak ne uporabljam veliko prostorov, pomembna mi je zgolj zaradi občutka povezanosti z družino. Pred ljudmi se raje zapiram vase in jim kažem hladen, uraden obraz. Tako je lažje. Morda sem preveč osredotočen na svoje cilje, ampak tako imam vsaj občutek, da počnem nekaj dobrega. Rad imam preproste stvari. Ne maram zapletenosti. Baje sem skrivnosten. Kaj pa vem, ljudje pač radi govorijo. Morda se me nekoliko bojijo, kaj pa vem. Pa saj tudi to ni važno – svet je preveč fascinanten, da bi se obremenjeval z malenkostmi.

[Only admins are allowed to see this image]

my name is sarah and i'm 18 years old.
i'm in the rpg business for 5 years years, you can also find me under the name of --.

[Only admins are allowed to see this image]
credit to [Only admins are allowed to see this link] and [Only admins are allowed to see this link].

Naslov sporočila: Re: von wilde, aaron landon Sob Maj 19, 2012 2:32 am

[Only admins are allowed to see this image]

» d'angelo, clyde aaron