Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
ashes to ashes
svet, kot ste ga poznali, ne obstaja več. vojna med angeli in demoni se je razplamtela do te stopnje, da je bilo življenje skorajda izbrisano iz obličja zemlje. le nekaj pripadnikov človeške vrste je še ostalo in si poiskalo zavetje v kraju, kamor ne more stopiti noga nadnaravnega bitja. pridruži se bitki za obstanek in pomagaj svoji vrsti, da prevzame vajeti v svoje roke in nadvlada ostale vrste!
forum ashes to ashes je rapid fire rpg. vaša sporočila naj bodo kratka, jedrnata, kvalitetna in predvsem - hitra (rapid). dolžina prispevkov načeloma ni omejena - so pa zaželjeni prispevki, ki niso daljši od 400 besed in so zapisani v čim krajšem času.
team
spotlight
currently happening: oakbrook fundraising:PRIJAVE best of july 2013:NOMINACIJE
Število prispevkov : 47 Reputation : 4 Join date : 18/05/2012 Age : 29 Kraj : louisiana, new orleans
Naslov sporočila: lambert, cassandra averia Pet Maj 18, 2012 8:29 pm
[Only admins are allowed to see this image] cassandra averia lambert
twenty-six years | louisiana, new orleans | waitress | bisexual | tamsin egerton
i'm coming on like a hurricane, my lightning's flashing across the sky. you're only young but you're gonna die, i won't take no prisoners won't spare no lives.
[Only admins are allowed to see this image]
» obrazi so le maske ljudi, ki v sebi skrivajo veliko več kot bi lahko pričakoval. « so le besede, ki mi jih je mama včasih govorila, ko sem bila še le majhen svetlolasi otrok v tem velikem čudnem svetu in sem le mirno gledala v svojo najljubšo slikanico in ko še sama nisem slutila pod kako zelo nesrečno zvezdo sem rojena. sedaj, ko pa pomislim na mamine besede lahko ugotovim, da je imela prav. vsi imamo maske nekateri to priznamo drugi spet ne, vendar sama sem se naučila že od nekdaj sprijazniti s stvarmi čeprav na začetku si ni bilo lahko priznati da se nikoli ne bom rešila ter zaživela življenje v drugi priložnosti pa tudi ne vem če bi ga. kajti ali res lahko pričakujem kaj boljšega po tolikih padcih ? ali res lahko razbito vazo sestaviš skupaj ? mogoče, toda nikoli več ne bo enaka. povezana bo z lepilom, ki pa ni večen in slej kot prej se bo tudi ta predal in vaza bo ostala le na tleh, ponovno razbita mogoče jo bo nekdo še pospravil in romala bo v koš kjer ji je bilo mesto že na začetku. saj vem, da vam sedaj niti malo ni jasno kaj želim povedati in tudi meni ni. nikoli nisem ravno bila precej filozofska duša in nikoli se nisem znala izražati. še se lahko spomnim mojih govornih nastopov, ki si mi žrli živce in sem na koncu le obstala tam pred vsemi temi obrazi, ki so se mi tiho posmihali tako da sem momljala, iskala prave besede na koncu hotela še s pantomimo pokazati kaj želim povedati dokler se enkrat preprosto nisem vdala in se odločila da je tako ali tako bolje prebrati z lista in dobiti enako oceno, kot pa se truditi in iskati neko besedo. očitno mi ravno ni bilo naklonjeno to od Boga in mi le gledanje slikanic ravno ni prineslo kaj preveč dobrega v mojem življenju. ni nikakršna skrivnost, da nikoli nisem marala brati in da sem se tudi zelo pozno naučila spraviti črke tudi iz ust. v osnovni šoli sem jih še podaljševala in vsako črko posebej izgovarjala in šele kasneje sestavila, učiteljica pa je v tem času raje sprejela odločitev da mene ne bo klicala za glasno branje in sem tako končno imela mir. v srednji šoli pa sem le momljala in poskušala kaj spraviti v sebe, in kazalo je na bolje toda tekočega branja nikoli nisem obvladala. pravzaprav sem bila precej neumna kar se tega tiče. vseeno pa sem srednjo šolo končala in obstala sem le izgubljeno tele sredi tega mesta ne da bi vedela kaj naj sploh storim sama s sabo in kaj si želim biti. talentov nisem imela, želj pa tudi ne. no razen te da ne bi delala absolutno ničesar in bi le živela na račun staršev. in res sem se že to hotela odločiti in doma povedati, ko pa sem prišla domov tam ni bilo nobenega. pogledala sem ven, ni bilo avta. nato pa klic, ki mi je le povedal da sta starša umrla v prometni nesreči. če bi rekla da se mi je svet sesul bi pretiravala. vsak bi pričakoval, da bo otrok jokal, ko bodo starši umrli toda sama sem le prikimala z glavo se zahvalila, vrnila v hišo in še se spomnim iz naše zaloge vzela steklenico viskija ter se tiste noči napila ter zakomirala v lastni hiši, ko je soseda hotela preveriti kako je z mano pa me je dobila v tem groznem, smrdečem stanju me odpeljala v bolnišnico. izpiranje želodca, soljenje pameti in obisk psihiatra, če želim pogovor glede staršev in njune nesreče. toda tega nisem potrebovala. samo pospravila sem svoje stvari se vrnila domov in se zazrla v kruto realnost, ki me čaka. sama na svetu sem, z niti malo želje po tem da bi postala odgovorna. hja, mislim da mi je že takrat bil obsojen večen propad življenja. in vsaka napaka, ki je sledila je klicala novo in vsak preobrat usode na vsaj malo bolje je nekje v globokem pomenu besede pomenil nov padec. toda vseeno sem morala sprejeti oviro v tistem trenutku in se spraviti vsaj malo na noge, toda mar bi res lahko nekdo od nerazsodnega, še vedno izgubljenega dekleta po želji ne dela lahko pričakovali da bo na pravi način zavihala rokave ? ne, kajne ? saj vas ne krivim, da tako mislite najbolj logično je. sprva sem delala le kot natakarica v nekem precej bednem nočnem klubu, kamor so zahajali tisti ki jim niti ni toliko do glasbe kot le do gledanja vročih ženskih teles ob drogu in metanju denarja za seks za njih in kmalu sem lahko tudi sama dojela, da kot natakarica ne bom dobila niti počenega groša pa če bi garala celo življenje in edina rešitev je bila da sem se spravila tudi sama v center pozornosti in se začela bolj kot ne prodajati za preživetje. to se sliši kot izgovor kakor, da druge nisem imela. imela sem toda izbrala sem to pot in ni mi žal. ni mi žal, da sem vsako noč odhajala delati tam, da sem le marioneta kajti lažje me je bilo upravljati preko drugih kakor da bi se upravljala jaz sama. toda kmalu smo pristali v zaporu zaradi ilegalnega dela in z plačano varščino od neznanega človeka sem pristala na prostosti, vrnili so mi stvari in med njimi je bila majhen listek na kateremu je pisalo da sem vredna več. kako priročno, kot da tega nisem vedela tudi sama. zgodovina je še del mene, vsi me še vidijo kot dekle, ki je spalo z njihovimi možmi ali fanti ali pa dekleti navsezadnje ni skrivnost da sem biseksualka, toda ni mi žal sem to kar sem. sedaj pa le bedna natakarica v kavarnici, ki še vedno ni našlo prave poti in je mogoče nikoli ne bo. najbolj primerna rešitev bi bila konec vsega skupaj in počitek v grobu. realno.
[Only admins are allowed to see this image]
my name is ALMA and i'm SIXTEEN years old. i'm in the rpg business for FIVE years, you can also find me under the name of NONE.
[Only admins are allowed to see this image] credit to [Only admins are allowed to see this link] and [Only admins are allowed to see this link].
lysander al-naradef fallen angel
Število prispevkov : 268 Reputation : 66 Join date : 11/04/2012 Age : 31 Age : unknown / 33
Naslov sporočila: Re: lambert, cassandra averia Pet Maj 18, 2012 9:07 pm
