abandoned playground,

words written 1019
she's wearing [Only admins are allowed to see this link]
notes written oh, i love them already :3

najbolj neškodljiva ljudem okoli sebe je bila le takrat, ko se je zaprla med štiri stene in gledala televizijo ter se nažirala z litrskim sladoledom. da pa si je popestrila življenje je sem ter tja odšla iz stanovanja in se spravila nad svoje ljubke moške žrtve, ki so ji potem greli posteljo, ko je njej postalo dolgčas. za marsikatere oboževalke se je zdela skrajno sebična, saj je nemalokrat speljala kateri fanta. a bilo ji je vseeno. živela je namreč polno življenje, na trenutke dolgočasno - a taka je pač bila. če se ji je zdelo, da ni bilo vse dovolj pod njenim nadzorom je to popravila, nato pa se skrila v ozadje in v center pozornosti prišla ko se ji je tako zahotelo. ni bila ravno čudež človeške generacije, vsa posladkana in prijazna - prej čarovnica, ki ti je z vsem srcem in zagnanostjo uničila življenje.
večer je bil dolgočasno obarvan s človeškimi kriki izven stanovanja. veliko mladih se je v tako poznih urah vračalo z zabav, tisti najbolj pijani pa so namesto hoje domov kar obležali sredi pločnikov in kozlali na vse strani. nekakšna resnica je bila, da te je alkohol lahko prekleto prinesel okoli prsta. za velike pare si se napil v nulo, kozlal in se zjutraj spominjal pičlih nekaj minut prejšnjega večera. tisti, ki so bili zagriženo proti alkoholu se jim je to pač zdela potrata denarja - florence je bilo za to vseeno. denar gor ali dol. bila je umetnica, in na take reči se je požvižgala. imela je ravno toliko denarja, da ga je zapravila za najemnino, alkohol - hrano pa so ji plačevali moški s katerimi je hodila ven jest. dobro, res je bila samovšečna zahrbtna prasica, ki je živela tako, da je bilo dobro njej na druge pa se je požvižgala, a tako je pač že od nekdaj bilo. ko je živela ob svoji mami se nikoli ni spraševala zakaj tako in zakaj ne drugače. ni imela lepega otroštva, še manj lepo najstništvo - da je bila le danes tisto kar je želela postati. verjetno bi imela marsikaj boljšega, če bi živela ob očetu, a dandanes ji je za tistega kretena popolnoma vseeno. vseeno ji je za to, da ga ni ob njej in vseeno ji je da ne živi več ob mami. življenje gre dalje, in če ne bi šlo - no potem ne bi bilo tako, kakor si ona predstavlja njeno življenje. v poznih večernih urah je bosonoga stopala po zeleni trati in hodila proti otroškemu igrišču, kamor jo je bil poklical seth. vseeno ji je bilo, zakaj točno jo je potreboval - zanj je bila vedno na voljo. mogoče ji je bilo le težko priznati, a v zadnjih nekaj dnevih se je precej zbližala z njim in svet se ji je na trenutke zdel celo lepši. mogoče je šlo za pravo ljubezen ali pa za zgolj zatreskanost, kar je bilo pri njej resnično poredko. vseeno, se je tiste noči odzvala na njegov klic in pristala na tem, da se dobita na tem strašljivo temačnem igrišču. kljub temu, da ni bila ravno najbolj prijazna oseba na tem vesolju ji taki sestanki nikakor niso bili všeč. pizda - le kako mu je na misel prišlo tristo let staro igrišče z polomljenim gugalnicam? da je bila bosonoga je bila zgolj njena ideja nad tem, da se kar se da hitreje spravi njemu naproti. v tej evforiji se je - kolikor hitro lahko - spravila do igrišča ter pri tem pozabila na čevlje. šele ko je z desno nogo močno zadela ob nekaj steklenega je pomislila na to, da na sebi nima obuval. v nogi je začutila močan topel val vročice, ki jo je zajela. " pička ti materina! " je zaklela in se sesedla na eno izmed gugalnic. v peti je imela zadrto črepinjo, ki jo je le s težavo spravila z noge. kri je tekla kot v potokih, za kar ji ni bilo vseeno. čeprav je kar dobro prenašala kri, ji je postalo slabo in je postala rahlo omotična. " seth? " za seboj je zaslišala lahkotne korake, ko je zaslišala njegov glas. v sebi je ohranila miren dih in pozabila na ranjeno nogo. v trenutku se je zopet vrnila v resničnost in se rahlo nasmehnila, čeprav v tej gosti temi ni mogel opaziti njenega nasmeha. " seveda, da bi prišla. si mislil, da bi te takole pustila na cedilu? " čudno, da se je zadnje čase obnašala tako mirno in potrpežljivo. pa ne samo do njega, pač pa tudi do ostalih ljudi, ki jih ponavadi niti prenesla ni. vesela je bila, da sta se sestala v taki temi, saj je v trenutku ko mu je odgovorila - zardela. " misliš, da se bojim? seth, ob tebi sem. " res da se je ob njem počutila varno, a nikdar ne bi rekla, da ji je ob predstavljal kakršnokoli nevarnost. bil je tako čudovit, ves v svojem siju in karakterno močan, tako kot ona. vseeno ji je bilo, da ji ni imel ničesar reči. želela si je, da bi končno le lahko spregovorila o tem kar ona čuti. in mogoče je bil to le pravi trenutek. " seth, mogoče ni najpametneje da začnem o tem razpravljati, a se mi zdi da imaš pravico vedeti, " je pričela. na hitro je vstala in pazila na svojo nogo s katere je še vedno lila kri. ob tako urnem skoku se ji je v glavi zvrtelo in zrušila se je po tleh. če ne bi bilo njega, bi najverjetneje pristala na kamnitih tleh s še eno buško na glavi, tako pa jo je rešil pred še enim grdim padcem. kljub temi je razločno opazila njegov zaskrbljen obraz in se rahlo namrščila, saj je bil prizor več kot preveč romantičen za njej okus. a trenutka nikakor ni želela pokvariti, zato se je z obrazom privila k njem in ga nežno poljubila. poljub ni bil vrhunec dneva, saj se je znala ljubiti veliko bolje. več kot zaskrbljujoče je bilo to, da je ob poljubu začutila toploto in energijo. kot bi bilo v pravljici - ona princeska, in on princ, ki jo je rešil pred zmajem. kako ironično.