ashes to ashes
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.



 
KazaloIščiRegistriraj sePrijava

 

 abandoned playground,

Go down 
AvtorSporočilo
lysander al-naradef
fallen angel
fallen angel
lysander al-naradef

Število prispevkov : 268
Reputation : 66
Join date : 11/04/2012
Age : 27
Age : unknown / 33

abandoned playground, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: abandoned playground,   abandoned playground, EmptyNed Maj 06, 2012 8:35 pm

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
lysander al-naradef
fallen angel
fallen angel
lysander al-naradef

Število prispevkov : 268
Reputation : 66
Join date : 11/04/2012
Age : 27
Age : unknown / 33

abandoned playground, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: abandoned playground,   abandoned playground, EmptyNed Jul 08, 2012 6:51 pm

    for: florence :3

    morda se je prvič v zgodovini človeštva zgodilo, da so si bili vsi med seboj enaki. morda so bili nekateri res še vedno ujeti v svoje ranljive lupine kot ljudje, a se sedaj niso kaj dosti razlikovali od nesmrtnikov. angeli, demoni in ljudje. prav vsi so bili tokrat izigrani s strani luciferja in tudi tisti, ki bi se sicer utegnili rešiti, so nastradali. greh tu, greh tam. lahko bi sklepal, da ga bo zadel ravno pohlep od vseh mogočih možnosti. le zakaj bi mu stvar olajšali in vanj naselili kakšno od vrlin? to bi bila odlična poteza nebes, ki bi se tako lahko maščevala za marsikaj, ga spet spremenila v enega od njih. namesto tega pa ga je zaobjel greh lakote, poželenja, pohlepa, vse v enem. ni se mogel odrekati svoji željam, to preprosto ni bilo v njegovi moči. in sedaj se je še zdelo, da se nima nobenega smisla upirati, ko bo tako ali tako podlegel pritisku, če ne sedaj pa v nekaj dneh. vsak del njega je vedno kričal po izpolnitvi, po dosegi cilja. verjetno se trenutno stanje res ni tako zelo razlikovalo od njegove osebnosti - že sam po sebi je rad segal po visokih mestih, okušal zmago na ustnicah, užival v tistem trenutku, ko si prišel na sam vrh in občutil nekaj zadovoljstva nad samim sabo. sedaj je bilo vse samo še podvojeno, potrojeno. vsaka želja je prišla kot silovit orkan in moral ji je zadostiti. ni vedel, kdaj točno se mu je prilegel kozarec trojnega viskija v nekem zakotnem in zatohlem pubu v starem delu mesta. sicer se je tako zelo izogibal vsem človeškim razvadam, ker so se mu praktično gabile. niso omogočale nobenega nadzora nad samim seboj, bile so samo odvisnosti. sedaj se je sam počutil kot kak odvisnik, ko je odšel iz puba po temni cesti navzgor proti enemu od mestnih parkov. zakaj se je namenil prav tja, ni vedel. hotel je samo najti nek zapuščen in odmaknjen kraj, kjer ne bi bilo nobene potencialne nevarnosti za početje raznih neumnosti, ki bi jih utegnil kasneje obžalovati. kasneje, ko se bodo grehi razblinili, ko bo nekdo končno počistil nastalo sranje. če bi poznal rešitev, če bi znal vse skupaj odvrteti nazaj ali nekako napraviti čistko, potem bi to že zdavnaj naredil. tako pa je bil lutka samega sebe. že kakšnih dvajset minut nazaj je v roke vzel tisto človeško napravico, ki se ji reče mobilni telefon, in poklical florence. še ena stvar, katere vzroka ni vedel. lahko bi poklical kogarkoli drugega, morda karo, morda celo meredith - četudi se je slednji sedaj poskušal izogniti še v večjem loku, ko ga je enostavno ves čas vleklo k njej. vsaj tej želji je zaenkrat še znal kljubovati. a poklicati florence, se je zdelo tako nedolžno in neškodljivo. da, bila je samo še ena v vrsti smrtnic, katerim se je poskušal približati za voljo svojih nadaljnih načrtov z njimi. in ugajala mu je na nek prav poseben način. znala je biti tako hladna in ignorantska do preostalega sveta, znala je postaviti samo sebe naravnost v center vsega in izkoristiti vsako minuto posebaj. kar sicer ni opravičevalo tega, da je že nekaj tednov opažal njen spremenjen pogled, vsakič ko je on vstopil v prostor. tako da morda celoten klic niti ni bil tako zelo nenevaren. končno je dosegel obrobje zapuščenega parka in se odpravil proti igrišču, ki je bilo napol razbito, gugalnice podrte. zagotovo kraj, kamor ni pametno hoditi ponoči, oziroma, kamor naj smrtniki ne bi hodili ponoči. njemu je bilo praktično vseeno, kje se nahaja. če bi se mu zahotelo, bi lahko vsakemu zlomil vrat, ne da bi se prav zares premaknil z mesta ali si pretegnil kakšno mišico. po pričakovanjih je tam že stala temnolasa podoba, ujeta v temi noči, in čakala nanj. malce je zamujal. ''florence,'' se je nasmehnil ob pozdravu, že ko je bil še vedno nekaj metrov stran. delovala je nekoliko... drugače. seveda se je moral opomniti, da so bili te dni prav vsi drugačni - vsak je v sebi nosil tujek, greh ali vrlino. ''nisem bil povsem prepričan, če boš sploh prišla. vendar bi lahko pričakoval, da se boš odzvala na moj klic sredi noči,'' je nadaljeval z rahlo preveč samozavestnim tonom, ki sicer zanj ni bil značilen. a poznala ga je kot setha de villers, neškodoželjnega in zabavaškega šestindvajsetletnika iz new orleansa. predstavljal ji ni nobene nevarnosti. ''tole je nevaren kraj za nočni obisk,'' je mimogrede navrgel in se ozrl naokrog po vseh temnih kotih igrišča. pravzaprav je delovalo povsem nenevarno, ostanki otroških sanj in igral. ''preden vprašaš, zakaj te kličem - nimam pojma, zakaj,'' je nadaljeval s pogledom sedaj osredotočenim nanjo, medtem ko si je viski še vedno utiral pot po njegovi krvi.
Nazaj na vrh Go down
siobhan fellowes
i saw a fallen angel times ago
i saw a fallen angel times ago
siobhan fellowes

Število prispevkov : 117
Reputation : 11
Join date : 05/06/2012
Age : 24
Kraj : edinburgh, scotland

abandoned playground, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: abandoned playground,   abandoned playground, EmptyTor Jul 10, 2012 7:34 am

    words written 1019
    she's wearing [Only admins are allowed to see this link]
    notes written oh, i love them already :3

    najbolj neškodljiva ljudem okoli sebe je bila le takrat, ko se je zaprla med štiri stene in gledala televizijo ter se nažirala z litrskim sladoledom. da pa si je popestrila življenje je sem ter tja odšla iz stanovanja in se spravila nad svoje ljubke moške žrtve, ki so ji potem greli posteljo, ko je njej postalo dolgčas. za marsikatere oboževalke se je zdela skrajno sebična, saj je nemalokrat speljala kateri fanta. a bilo ji je vseeno. živela je namreč polno življenje, na trenutke dolgočasno - a taka je pač bila. če se ji je zdelo, da ni bilo vse dovolj pod njenim nadzorom je to popravila, nato pa se skrila v ozadje in v center pozornosti prišla ko se ji je tako zahotelo. ni bila ravno čudež človeške generacije, vsa posladkana in prijazna - prej čarovnica, ki ti je z vsem srcem in zagnanostjo uničila življenje.
    večer je bil dolgočasno obarvan s človeškimi kriki izven stanovanja. veliko mladih se je v tako poznih urah vračalo z zabav, tisti najbolj pijani pa so namesto hoje domov kar obležali sredi pločnikov in kozlali na vse strani. nekakšna resnica je bila, da te je alkohol lahko prekleto prinesel okoli prsta. za velike pare si se napil v nulo, kozlal in se zjutraj spominjal pičlih nekaj minut prejšnjega večera. tisti, ki so bili zagriženo proti alkoholu se jim je to pač zdela potrata denarja - florence je bilo za to vseeno. denar gor ali dol. bila je umetnica, in na take reči se je požvižgala. imela je ravno toliko denarja, da ga je zapravila za najemnino, alkohol - hrano pa so ji plačevali moški s katerimi je hodila ven jest. dobro, res je bila samovšečna zahrbtna prasica, ki je živela tako, da je bilo dobro njej na druge pa se je požvižgala, a tako je pač že od nekdaj bilo. ko je živela ob svoji mami se nikoli ni spraševala zakaj tako in zakaj ne drugače. ni imela lepega otroštva, še manj lepo najstništvo - da je bila le danes tisto kar je želela postati. verjetno bi imela marsikaj boljšega, če bi živela ob očetu, a dandanes ji je za tistega kretena popolnoma vseeno. vseeno ji je za to, da ga ni ob njej in vseeno ji je da ne živi več ob mami. življenje gre dalje, in če ne bi šlo - no potem ne bi bilo tako, kakor si ona predstavlja njeno življenje. v poznih večernih urah je bosonoga stopala po zeleni trati in hodila proti otroškemu igrišču, kamor jo je bil poklical seth. vseeno ji je bilo, zakaj točno jo je potreboval - zanj je bila vedno na voljo. mogoče ji je bilo le težko priznati, a v zadnjih nekaj dnevih se je precej zbližala z njim in svet se ji je na trenutke zdel celo lepši. mogoče je šlo za pravo ljubezen ali pa za zgolj zatreskanost, kar je bilo pri njej resnično poredko. vseeno, se je tiste noči odzvala na njegov klic in pristala na tem, da se dobita na tem strašljivo temačnem igrišču. kljub temu, da ni bila ravno najbolj prijazna oseba na tem vesolju ji taki sestanki nikakor niso bili všeč. pizda - le kako mu je na misel prišlo tristo let staro igrišče z polomljenim gugalnicam? da je bila bosonoga je bila zgolj njena ideja nad tem, da se kar se da hitreje spravi njemu naproti. v tej evforiji se je - kolikor hitro lahko - spravila do igrišča ter pri tem pozabila na čevlje. šele ko je z desno nogo močno zadela ob nekaj steklenega je pomislila na to, da na sebi nima obuval. v nogi je začutila močan topel val vročice, ki jo je zajela. " pička ti materina! " je zaklela in se sesedla na eno izmed gugalnic. v peti je imela zadrto črepinjo, ki jo je le s težavo spravila z noge. kri je tekla kot v potokih, za kar ji ni bilo vseeno. čeprav je kar dobro prenašala kri, ji je postalo slabo in je postala rahlo omotična. " seth? " za seboj je zaslišala lahkotne korake, ko je zaslišala njegov glas. v sebi je ohranila miren dih in pozabila na ranjeno nogo. v trenutku se je zopet vrnila v resničnost in se rahlo nasmehnila, čeprav v tej gosti temi ni mogel opaziti njenega nasmeha. " seveda, da bi prišla. si mislil, da bi te takole pustila na cedilu? " čudno, da se je zadnje čase obnašala tako mirno in potrpežljivo. pa ne samo do njega, pač pa tudi do ostalih ljudi, ki jih ponavadi niti prenesla ni. vesela je bila, da sta se sestala v taki temi, saj je v trenutku ko mu je odgovorila - zardela. " misliš, da se bojim? seth, ob tebi sem. " res da se je ob njem počutila varno, a nikdar ne bi rekla, da ji je ob predstavljal kakršnokoli nevarnost. bil je tako čudovit, ves v svojem siju in karakterno močan, tako kot ona. vseeno ji je bilo, da ji ni imel ničesar reči. želela si je, da bi končno le lahko spregovorila o tem kar ona čuti. in mogoče je bil to le pravi trenutek. " seth, mogoče ni najpametneje da začnem o tem razpravljati, a se mi zdi da imaš pravico vedeti, " je pričela. na hitro je vstala in pazila na svojo nogo s katere je še vedno lila kri. ob tako urnem skoku se ji je v glavi zvrtelo in zrušila se je po tleh. če ne bi bilo njega, bi najverjetneje pristala na kamnitih tleh s še eno buško na glavi, tako pa jo je rešil pred še enim grdim padcem. kljub temi je razločno opazila njegov zaskrbljen obraz in se rahlo namrščila, saj je bil prizor več kot preveč romantičen za njej okus. a trenutka nikakor ni želela pokvariti, zato se je z obrazom privila k njem in ga nežno poljubila. poljub ni bil vrhunec dneva, saj se je znala ljubiti veliko bolje. več kot zaskrbljujoče je bilo to, da je ob poljubu začutila toploto in energijo. kot bi bilo v pravljici - ona princeska, in on princ, ki jo je rešil pred zmajem. kako ironično.
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content




abandoned playground, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: abandoned playground,   abandoned playground, Empty

Nazaj na vrh Go down
 
abandoned playground,
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
ashes to ashes :: and it makes me wonder :: 
how everything still turns to gold,
 :: 
pre-apocalypse,
 :: 
pogovori,
-
Pojdi na: