ashes to ashes
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.



 
KazaloLatest imagesIščiRegistriraj sePrijava

 

 new orleans' cemetery,

Go down 
3 posters
AvtorSporočilo
lysander al-naradef
fallen angel
fallen angel
lysander al-naradef


Število prispevkov : 268
Reputation : 66
Join date : 11/04/2012
Age : 30
Age : unknown / 33

new orleans' cemetery, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: new orleans' cemetery,   new orleans' cemetery, EmptyNed Maj 06, 2012 8:12 pm

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
rosalie fairburn
none of us are free
none of  us are free
rosalie fairburn


Število prispevkov : 23
Reputation : 3
Join date : 30/05/2012

new orleans' cemetery, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: new orleans' cemetery,   new orleans' cemetery, EmptyNed Jul 08, 2012 1:20 am

    -for avery van der woodsen smitten3

    Zvok tihih dežnih kapljic ji je odmeval v ušesih med tem, ko je njen zasanjan pogled strmel skozi majceno okno njenega stanovanja. Ko je prišla v new orleans si je zatočišče poiskala v bližnjem do dobra razpadujočem hotelu. Nikoli ni bila navajena luksuza in dobrih apartmajev, med tem ko je bila na poti je denar raje varčevala za kakšne bolj pomembne stvari, tako je vedno pristala v kakšnem cheap style motelu. Niti je ni toliko motilo, le da je imela prenočišče. Sedela je za majceno mizico, oblečena v ohlapno belo majico z naramnicami in raztrganimi kavbojkami. Vedno, ko jih je oblekla se je spomnila na svojo prijateljico liz, ki jo je spoznala med svojim potovanjem ali kot bi rekla elle malo na okoli. Liz ji je vedno govorila, če je prišla v stik z kislino, da ji je ražrlo hlače ali pa če ob vsej tej svoji nerodnosti pogrnila po nekakšne starem asfaltu polnem peska. Lahko bi rekli, da se ji je ob tej misli na obrazu zarisal majhen nasmešek. Vendar je bilo v tem nasmešku zaznati kanček žalosti. Liz je umrla, zaradi raka. Vsaj tako so ji povedali. Elle takrat ni bilo v bližini, najbolj pa jo je žrlo, da se od nje ni mogla posloviti. Svetlolaska je svoje lase spela v kito, počutila se je še najbolj sproščeno, ko ji noben las, kljub vetru ni silil na ta zamišljen obraz ujet v mešanici čustev, ki jih nisi mogel do dobra razločiti. Noge so počivale na mizi v nekoliko kavbojskem položaju, leva roka je bila naslonjena ob obraz, desna pa – hja no, desno roko je krasil cigaret, tako je nepremično visela poleg njenega telesa in pustila, da ogorki cigareta padajo na lesena tla. Elle nikoli ni spadala v kategorijo dam. Oh ja bila je vse prej kot pa dama. To se je izkazalo že v njeni rani mladosti, vse punčke njenih let so hotele postati baletke in frizerke in manekenke in blablabla, kakšno pocukrano sranje. Bila je posebna, vedela je da je življenje veliko več kot pa lepa zgodbica, katero bi ti pripovedovali za lahko noč. Nikoli si ni drznila povedati ali razmišljati kaj bo počela ko odraste. Še v najhujši nočni mori pa ni mogla napovedati splet dogodkov, ki so jo prisilili, da postane to kar je. Malo ljudi si lahko predstavlja, da se tako nedolžno dekle skoraj vsako noč zbudi prestrašena svojih lastnih krikov, čelo pa ji obliva pot. Nihče na tem svetu ni neustrašen. Nihče nima stvari, katera ga nebi preganjala. Vsak dan več je v njej povzročil tisto prazno črno luknjo, ki jo je žrla iz notraj navzven. Grozljivo pa je bilo to, da jo je lahko zaprla le s tem ko je iz tega sveta spravila kakšnega demona ali pa odsekala glavo vampirju in nato gledala kako se njegovo nebogljivo truplo utaplja v mlaki krvi. Normalnemu človeku bi se naježila koža, pred očmi bi se stemnilo in na tleh bi imeli še enega nezavestnega mehkužca. Sloh pa smo omenili, da elle ni normalna. Do teh stvari jo privlači nekaj temnega in neustavljivega, nekaj takega o čemer si niti sama nebi upala pomisliti. Zato preprosto niti ne poskuša. Dobro pa ve, da je sesuta. Navzven lahko še vedno deluje živahno in odprto, a tam notri pa je že dolgo nazaj nekaj umrlo. Dekletu je v nosnice prišel neznosen dim cigareta, ki se je razširil že po celotnem stanovanju. Sililo jo je h kašlju, zato je le dvignila rit in odprla okno. Dež je že malo ponehal, zato se je odpravila ven. Temparature niso bile ravno najvišje, zato si je za sproti vzela še črno usnjeno jakno, ki je čakajoče ležala na njeni postelji. Segla je po njej in se namenila ven iz hotela. Predramil jo je svež zrak in malce razkadil slabo vzdušje. Vrjeli ali ne, kljub vsemu kar se ji je in se v življenju dogaja je elle ostala optimistka. Skrb za matero in potreba po pomoči drugim ljudem jo ohranjata pri dobrem počutju in volji do življenja. Hodila je po ozki uličici in se vsake toliko časa ozrla na okrog. Ulica je bila polna različnih ljudi, od klošarjev pa vse do najimenitnejših bogatih poslovnežev. Zavila je okoli vogala in pred njo se je nahajalo pokopališče. Presneto, zopet je zašla v napačno smer. Bila pa je tudi dovolj trmasta, da ni za pot povprašala nobenega mimoidočega. Kam pa je bila pravzaprav namenjena? Hotela je le zraka, občutek svobode, ki jo je navdajal v tistem trenutku je bil neverjeten. In kam je prišla? Ljubi bog, prav na pokopališče. Zadnja stvar, ki ji je še preostala bi bila kvaziti mir pokojnim. Za seboj je začutila prisotnost še ene osebe. Naglo se je ozrla naokoli, privzdignila obrvi in dokaj v monotonem tonu rekla – ''kdo je tukaj?'' Prekrižala je roke na prsih, radovedno zrla naokoli in čakala na odgovor. Prejšnji dež je naredil manjšo zmešnjavo in omejil vidno polje, saj je nad new orleans poslal teto meglo. Zopet je njen pogled skeniral bližnjo okolico in zagledala je znan obraz. ''Avery?...'' je rekla dokaj neprepričano. ''mar si to ti?'' uprla je pogled v dokaj nerazvidno žensko postavo, ki je stala le nekaj metrov stran od blondinke. Z peto čevlja je živčno udarila ob tla in nekoliko nerodno prestopila. Mar je osebo med seboj zamenjala za koga drugega? Je imela le privid ali pred njo zares stoji punca s katero je preživela veliko časa in nato po svojem odhodu izgubila stik?
Nazaj na vrh Go down
carley everett
angels walk among us
angels walk among us
carley everett


Število prispevkov : 83
Reputation : 9
Join date : 21/05/2012
Age : 26
Kraj : new orleans, lousiana;heavens

new orleans' cemetery, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: new orleans' cemetery,   new orleans' cemetery, EmptySre Jul 11, 2012 8:45 am

for: my sweet ellette smitten1
wearing: [Only admins are allowed to see this link]
word: 1.227 to much i know dontknow
noe: sorry ker si mogla tako dolgo čakat and sorry for pretty lame and long post and tyt of course mrorange

vse je bilo še resničnejše. življenje se ji je iz minute v minuto izrisovalo bolj jasno. v glavi ji je vrelo nešteto misli, nešteto vprašanj. a nanje je dobivala odgovore. vendar odgovori niso bili tisto, kar bi si želela. bili so samo dejstva, ki jih ne more spremeniti. ker jih je nemogoče spremeniti, kot bi poskušal spremeniti preteklost, ustaviti čas ali videti v prihodnost. nemogoče in brezupno. že sam poskus , da spremeniš nekaj te pripravi, da pustiš za sabo vse, tvegaš in še preden se zaveš, te čas skupaj z resnico pohodi. spopadala se je z človeško preteklostjo a živela je za prihodnost, ki je bila vse manj negotova. morala bi vedeti, da bo prišlo do tega. in morda po svoje tudi je, kajti dejansko ni bila presenečena, ko jo je ariel spremenila. bila je besna. njeno telo je bilo preplavljeno z besom in vsaka celica njenega življenja je smrtno kričala maščevanje. pravzaprav dokler ni izvedela resnice. kljub vsemu ji nikoli ne bo oprostila in nikoli ne bo plesala, kakor bo ona pela. vendar bila je prepametna, preponosna da bi se vdala lastnim občutkom. nekaj jo je zaustavljalo. za zdaj. vendar zdaj je bilo zdaj. kaj bo potem je bilo tako ali tako vseeno. mogoče bi morala začeti živeti v svoji podobi. vendar ves svet in vse, kar je poznala ji je bilo povsem tuje. to ni bil njen svet. to ni bilo njeno življenje. to ni bila ona. bila je ujetnica v lastnem telesu. čeprav jo je spopadanje z lastnimi demoni iz prejšnjega življenja prisililo, da se je zatekala v odrešilni objem angelskega življenja. ni našla druge poti. tako je bila, kot zlomljeno dušo zdravila z alkoholom. vsaka njena poteza je bilo veliko tveganje. in tega se je zelo dobro zavedala. počela je kar ne bi smela, kršila pravila in se uprla ariel. imel je drugo izbiro. vsak jo ima. a če bi se prepustila novemu življenju bi s tem zatajila sebe. bila je večni boj med resnico in svojimi željami. razpeta med dvema možnostma je v upanju iskala, da bo našla tisto prvo. vendar kljub vsemu ni sprejela dejstva, da je še ena figurica več na igralni plošči. zavedala se je, kaj se dogaja. zavedla se je, kaj prihaja. prihodnost je imela v malem prstu vendar ji je nadzor nad lastnim življenjem polzel iz rok. vsak sleherni trenutek svojega življenja se je zavedala, da z svojim uporom ne bo nič spremenila- vsaj ne pri juliet. bo pa ohranila dostojanstvo do sebe.
dnevi , kot je bil ta so avery samo še bolj opominjali, kaj prihaja. temačni oblaki so se zgrinjali nad new orleansu in dež je močil ceste. pod njenimi nogami je škrebljalo kamenje, ko se je sprehajala po peščeni potki na pokopališču. v mokrem in deževnem dnevu je ta kraj dobival posebno podobo. globoko je vdihnila iz suhoparen zrak je napolnil njena pljuča. odkar je postala angel se je marsikaj spremenilo. tudi njen pogled na smrt. tudi pogled na pokopališče ji ni več vzbujal srhljivega občutka. po glavi ji niso več rojila mrzla trupla umrlih. do le teh je gojila posebno spoštovanje. a kljub vsemu je ta kraj vseeno nosil grozljivo podobo. takrat je na te stvari gledal drugače, čeprav ni velikokrat zahajala sem. zdaj pa je bilo vse drugače. bila je ena izmed njih. samo , da je za razliko od njih ostala na zemlji. ali to čaka tudi ostale. tisti, ki ne bodo ne na eni in ne na drugi strani? brezirposna in neizbežna smrt. ko se je sprehajala med nagrobniki bi lahko videla tudi svojega. na velikem marmornem kamnu bi bilo vgravirano njene ime in letnice rojstva in smrti. avery se je ob vsem tem počutila, kot, da bi dobila še eno priložnost, le da ta še ena priložnost ni obetala nič dobrega, kar se je zelo dobro zavedala. bi bilo bolje, če bi umrla. ne, kot angel in izključno ne kot demon ne bo srečna. pa če dejstvo dokazuje, da je imel prav ne more poplačati cene, ki jo plačuje ona. pokopališče je bil samo kraj, ki je kazal prihodnost in kljub vsemu ni mogel odgovoriti na averyina vprašanja. pogled se ji je ustavil na nagrobniku, kjer je bilo dekle, ki je bilo pokopano tu je bilo prav toliko staro, kot ona. z blazinicami prstov je zdrsnila čez nagrobnik. sarah je bilo dekle, ki je bilo pokopano tu. na mestih, kjer so bile vgravirane črke, je začutila hrapave vdolbine. živo si je lahko predstavljala, kako je klesar klesal črke in mestih, kjer so vdolbine večje s tresočo roko vklesal črko. čutila je kako je z močno in mirno roko izoblikoval črke na kamnu. lahko je čutila kako je nejevoljno oblikoval črko s, ki je bila vklesana z veliko močjo- in pri tem mršil čelo in stiskal zobe. lahko je videla, kako je družina stala pri pogrebu. mrtvo, hladno in kako je nagrobnik z čudovito vgraviranimi simboli izgubil pravo vrednost. v tem trenutku ji ni bilo do smeha. ni bilo pošteno. zakaj ni juliet ni vzela sarah namesto nje. gotovo bi bila bolj vesela. avery ne bi pogrešal nihče še posebej ne njen starša, ki sploh nista vedela, da obstaja. prav gotovo juliet ne bi imela nobenih problemov z njo. v vsem srditem trenutku je začutila prisotnost še ene osebe. nagonsko je vstala in se zasukala na peti. neznana postava je hodila nekaj metrov stran od nje. zaradi slabe vidljivosti pa ni mogla ugotoviti kdo je. sledila ji je, čeprav je imela neznaten občutek, da je neznanec sledil njej. avery kljub vsemu ni uspelo ostati neopažena , saj je oseba začutila njeno navzočnost in se sunkovito obrnila. njen pogled je avery pognal adrenalin po vsem telesu. zaradi šoka je njeno telo ohromelo. »ellette? kako za …?« je tiho dejala sama pri sebi. odkar je postala angel, si je želela, da se to srečanje ne bi zgodilo. čeprav so jo nanjo vezali lepi spomini. bila je edina oseba, ki je ni imela za zmešano in avery je bil ena izmed rdkih, ki je vedela za njene lovske podvige in zmešano naravo. vendar , kot posebnež biti z nekom tako posebnim, kot je ellette je povsem … normalno. skupaj st bile nepremagljiva dvojica. druga o drugi sta vedele tiste najbolj skrite stvari. a zdaj se je marsikaj spremenilo. niti ena stvar ni enaka. tudi njun odnos ni izjema. z» pozdravljena ellette.« je z uradnim glasom pozdravila. njen glas je bil hladen in ni kazal nobenih čustev. čeprav je v sebi bila boj med tem, kar želi povedati in med tem, kar sme. čeprav je najhujše že storila. uprla se svoji vodji. roke je prekrižala na prsih in s pogledi sledila zamegljeni ellette. » hh odvisno kako stvar dojameš. sicer pa bi bila težko nekdo drug se ti ne zdi?« počasi je podzavestno namigovala, da ni vse tako, kot je bilo. sicer pa, kaj bi bilo bolj prav, da bi se ji vrgla v objem? ni mogla. preveč ji je bilo hudo. poskušala je delovati močno,da nikogar ne potrebuje. vendar v resnici je še kako morala povedati ellette resnico, če jo ta ne bo prej sama ugotovila. » ne bi smela biti tu." prestopila se je iz ene noge na drugo in se prikazala iz goste megle. požrla je cmok v grlu in zamižala. v mislih se je poskušala zbrati, nato pa je pogledala ellette naravnost v oči. » dolgo te ni bilo.« s tem ji je hotela povedati, da je zanjo bolje, da je šla za avery pa ne, da se avery postala angel in, da je ogroženo njune skupno delo. sicer pa zakaj bi ji očitala in preprečevala stvari za katere je jasno, da so takšne, kot so. » si bila tako zaposlena? oh ne naj uganem; naletela si na ...« s prstom mahala sem in tja in vseeno poskuašala pogovor splejati na ustaljene tire. bitje njenega srca se je pospešilo in rahla svetloba je obsijala njen obraz. sončni žarki so pobožali njen obraz. angelov obraz.
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content





new orleans' cemetery, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: new orleans' cemetery,   new orleans' cemetery, Empty

Nazaj na vrh Go down
 
new orleans' cemetery,
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1
 Similar topics
-
» the university of new orleans,
» new orleans hospital,
» new orleans (louisiana),
» new orleans' public library,

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
ashes to ashes :: and it makes me wonder :: 
how everything still turns to gold,
 :: 
pre-apocalypse,
 :: 
pogovori,
-
Pojdi na: