ampersand nightclub,

for seth!

stopila je izpod tuša ter vzela brisačo ter si jo ovila okoli mokrega telesa ter si lase, katere je ravnokar spravila izpod tuša spravila čez ramo in v roko vzela krtačo, nato pa se zazrla v svojo podobo v ogledalu ter zavzdihnila. saj je bilo vse kul in prav, vendar zavedala se je, v kakšno veliko nadlego znajo biti tele dolgi lasje, čeprav iskreno, jih ne bi ostrigla za nič na svetu. bilo je pa jasno, da bo v zameno za to, morala sedaj prenašati nič kaj ljubo krtačenje ter upanje, da bo vse skupaj preživela, glede na to, da teh zadev nikoli ni marala. če bi bilo po ruthino, bi preprosto le tlesknila s prsti ter frizura bi bila kot iz škatlice, ne pa vse to z fenom, navijanjem, likalnikom ter ostalim ceremonijam, da si spravil tole v red, potem je pa vse skupaj zdržalo le pet minut. res krasno. vendar kakorkoli, saj ni imela druge možnosti. spravila se je po stopnicah navzgor, do svoje spalnice, kjer je obstala pred svojo omaro. bil je eden izmed tistih dni, ko se je za spremembo odpravila ven in ne za knjige, čeprav jo je za mizo čakalo cel kup knjig, učbenikov in zapiskov za študij in v bistvu ni bilo nobene možnosti, da se druži s kom drugim kakor z analizo kostnega mozga ter belim krvničkam ter boleznijo povezani z njimi- levkemijo. precej bedna zadeva, učenje o boleznih, posledicah, kaj jih je povzročilo, ji ni bilo nikoli pri srcu. vendar če je hotela postati zdravnica ter v bistvu reševati človeška življenja, je morala iti tudi skozi to, tudi skozi kakšen smrten primer, pred katerim si je rjavolaska tako prekleto zakrivala oči, čeprav je vedela, da bo to neizogiben del njenega poklica, vendar bila je ena izmed tistih, ki ji je to veliko pomenilo, ki je hotela vsakega obdržati živega, ne glede na to, kaj vse bo morala vložiti v to- človeško življenje je bilo na prvem mestu, to je bila tudi jasna obljuba, ki jo bo morala nekoč dati- in nekdo kot je bila ona, bo definitivno naredila vse, da se je drži. stopila je pred omaro ter se nič kaj navdušeno zazrla v njeno vsebino. potrebovala je kakšno normalno obleko, vendar ob njenem stanju z oblačili je v to res malce dvomila. odprla je omaro, ter med tem ko je z pogledom drsela po njej, si poleg tega še z brisačo brisala lase. ne, res ni imela veliko izbire. po nekaj dolgih minutah za katerih je dobila občutek, da se vlečejo v nedogled, je v roke vzela preprosto, kratko črno oblekico ter jo spravila nase po tem, ko je lase kolikor toliko posušila, saj ni hotela tvegati, da z njimi zmoči in uniči obleko v nobenem pogledu. na hitro si jih je še uredila, toliko, da ni izgledala, kakor da je ravnokar vstala iz postelje, vendar tudi posebne pozornosti njim ni namenjala. preprosto je pustila, da ji prosto padajo po ramenih, nato pa je poskrbela še za zadnje podrobnosti kot so bila ličila, za katere je vedno porabila še dlje časa kot ponavadi, glede na to, kako zelo se ji je znala roka tresti ter kolikor je morala vse skupaj dati dol in nazaj gor ker pač ni bila zadovoljna, vendar na koncu se je le sprijaznila, da kaj drugega že nima več za dodati. spravila se je v čevlje z visoko peto, vzela torbico ter še enkrat preverila, da slučajno ni česar pozabila. bila je ena izmed tistih, ki je rada imela vse na mestu, nobenega nereda, saj je imela občutek, da ob tem izgublja nadzor nad samo sabo- preprosto je morala imeti vse pri svojih zadevah pod kontrolo, če ne je imela občutek, da se bo tista skrinjica vseh slabih stvari, globoko zakopanih v njej enkrat le odprla- tega pa ni želela. končno se je spravila ven, v taksi, ki jo je že čakal ter po nekaj minutah je bila v središču mesta, bolj natančno pred nočnim klubom osebno. ni bila ena izmed tistih deklet, ki je sem zahajala pogosto, odšla je le takrat, ko je bila odločena, da potrebuje zabavo- na primer danes. in tudi res, takoj ko je prišla notri, je bilo njeno prvo postajališče točen pult ter seveda nato, pijača za pijačo, dokler nato ni dobila tistega priljubljenega meglenega pogleda ter nerodne hoje, ki ji je bila v tistem trenutku tako pri srcu. skočila je dol iz stola ter se na hitro obrnila, ob tem pa že zaletela ob neznanca. »hej, oprosti nisem…« je začela ter dvignila pogled in v tistem trenutku utihnila. zopet si je pogledala obraz, ki ga je imela pred sabo. tako prekleto znan obraz. »se poznava?« je še dodala, ob tem pa brskala po spominu, od kje za vraga, ji je bil ta svetlolasec znan, vendar ob vsej tej količini alkohola, je bila to zadnja stvar, na kaj se je lahko spomnila.

comment; owkay, i wrote this without any inspiration - that's why is this one so badly lame. and yes, i'm sorry for posting this anyway >.<

sicer še v tistem začetnem šoku ter v prepričanju, da ji je moški pred njo znan, mu je le namenila nasmešek, na njegove besede, da je že v redu. no, najbrž je bilo res, vendar ne v njeni glavi. naenkrat je imela tu kup vprašanj, ki pa jih je zameglil alkohol ter čeprav bi na mnoga znala odgovoriti tudi ona sama, vendar v tem trenutku se ni mogla niti spomniti od kot ji je ta obraz znan, kaj pa šele kaj drugega. »oh, kaj res?« je dejala ter ob tem so se ji ustnice narahlo ukrivile v nasmešek ter zadovoljno se je zazrla vanj. »najbrž bi mogla biti počaščena, da si me opazil z druge strani kluba« je še dodala z zadovoljnim nasmeškom na obrazu, ko ji je v misli zopet butnila njegova znana podoba, le da prekleto ni vedela od kod. za trenutek je zaprla oči, da bi pobrskala po spominih, vendar vse je bilo tako prekleto megleno, tudi če se je kakšen namig prikazal je izginil v hipu, kot je nanj pomislila. prvič je obžalovala, da je toliko alkohola spravila v sebe in tisto, česar jo je bilo najbolj strah je bilo to, da jutri ne bo imela pol spomina na to, preprosto nič. no, mogoče meglena podoba neznanca, za katerega ni vedela v katero kategorijo bi ga stlačila, vendar za jutri je vedela, da bo vse skupaj le slabše, da bodo le slike, katere ne bo vedela kam uvrstiti ter bo čutila kamen na srcu, ker ni prišla zadevi do dna, čeprav bi tako ali drugače morala in tudi njegove naslednje besede, da se še ne poznata, je niso nič kaj prepričale, kljub temu da je neznanec vse skupaj izrekel s takšno lahkotnostjo, kateri bi skorajda nasedla. »prepričana sem, da sem te nekje že videla,« je vztrajala ter si ga še enkrat pozorno ogledala nato pa zavzdihnila in si šla z roko skozi lase. »le da mi trenutno alkohol preveč megli spomin in se ne morem spomniti od kot« je še dodala z nasmeškom na obrazu, nato pa nekako prepričala še samo sebe, da se ji ni treba trenutno s tem ukvarjati. se bo že jutri, čeprav je vedela, kako prekleto bo to odločitev obžalovala ter kako zelo ji bo žal, da ni vrtala do konca. kaj pa če je imel prav? ter ga je le po naključju imela za znanca? no, v tem primeru bi pa res izpadla kot popolna tepka ter mogoče je bilo vseeno boljše, da je bila ob teh trenutkih tiho. najbrž. »ruth o'donnell,« je nato na vse skupaj popolnoma odgnala misli ter kotičke ustnic raztegnila v nasmešek, ter sprejela njegovo roko, nato pa sprejela povabilo, da se vrne na barski stolček ter z malo majavimi koraki, se je nato po hitrem postopku zopet spravila nanj. naročila je še en kozarec martinija pri natakarju, nato se pa posvetila svetlolascu. »torej seth, kaj te je prineslo sem?« je dejala ter ob tem narahlo nagnila glavo na stran ter se zazrla vanj, zavedajoč se, kako prekleto slaba je bila pri tem, da bi začela pogovor. pošteno slaba. dvignila je pogled navzgor proti njemu ter mu namenila nasmešek. zopet ji je po misli poplesavalo dejstvo, da ga pozna, le da prekleto ni vedela od kot. res je bila pošteno prepričana v to, skoraj sigurna, vendar kaj ko po drugi strani je tako zelo dvomila. kaj pa če res ni imela prav? kaj če je bil kriv le ves ta alkohol, ki ga je stresla vase ter je popolnega neznanca vzela za nekoga, ki ga pozna, čeprav ga nikoli v življenju ni srečala? mogoče je bil njen um res le do te mere popolnoma pod vplivom alkohola, ampak hkrati tudi ni bila toliko prepričana v vse skupaj. navsezadnje, njegov obraz je bil še vedno tako prekleto znan. »in še vedno se mi zdiš znan, le ne vem od kot. mogoče pa se mi res le dozdeva od vsega tega alkohola« je dejala ter se zasmejala, nato pa komolec uprla ob pult ter si podprla glavo, ob tem pa se zazrla v njega z nasmeškom na obrazu. čudno,bila je prepričana, da bi se takšnega obraza, kot ga je imel on, spominjala- nenazadnje, morala je priznati, da izgleda prekleto dobro ter se nazadnje nekako sprijazniti, da je bil mogoče res le plod njene domišljije, dejstvo, da ga pozna.

for oisin!

meredith je sedela na zadnjem sedežu avtobusa, ki je bil ravno na poti iz centra mesta proti znanemu nočnemu klubu, zgolj zato, ker je naenkrat dobila željo, da vsaj malo pozabi na vse težave naokoli ter preprosto počne kaj drugega za spremembo. in to je bil glavni razlog, da je danes odšla od doma z javnim prevozom in ne z lasnim avtomobilom kakor je to počela običajno. slišala je za nesreče, ki so se zadnje čase dogajale na cestah, in nikakor ni hotela biti kot ena izmed tistih ubožic, ki končajo razcapane na cestišču, ker pač tisti večer malo preveč spijejo ali pa jim nekaj ne gre preveč v sklad z njihovimi načeli, oziroma kratko povzeto so imele opravka z drogami. po teh je mer segla reci in piši le dvakrat. pa še to samo v minimalnih količinah in pa zato ker jo je pač kakor vsakega normalnega mladostnika zanimalo kako je biti visoko nad vsemi. drugače pa se je raje vdajala alkoholu, saj ni bila ravno prijateljica tistih, ki so bili v stalnem stiku z tem svetom, v katerega sama pod nobenim pogojem, nikdar ni hotela zapasti. toda sedaj je bil zadnji trenutek, da bi dejansko razmišljala o tem. pozabila je praktično vse okoli sebe in samo uživala, da bo končno spet zopet malo pozabila na tisto, kar se ji je dogajalo vsak dan, na tiste temne misli, ki so jo obdajale ter jo vedno znova opozarjale, da ji brez tablet proti depresiji čas uhaja in še tisoč drugih zadev, ki so jo počasi spravljale ob živce. z mislimi povsem na svojem je vstala, saj je avtobus zapeljal na postajo, kjer je bila ona primorana izstopiti, če le ni želela hoditi predolgo do nočnega kluba, kar pa definitivno ni nameravala. nasmehnila se je mlademu šoferju, ki ji je nasmešek prav tako prijazno vrnil in se napotila iz avtobusa. ni potrebovala dolgo, da je našla ampersand nightclub v katerem od začetka svoje vrnitve v mestu, presenetljivo še ni bila. ponavadi so se namreč s prijatelji odpravljali kar v domačo ulico, kjer so imeli prav tako vrsto klubov in barov in nekako niso čutili nobene potrebe, da se odpravljajo še kam, vendar danes je bila brez družbe in ji drugega tako ali tako ni preostalo. tako je stopila v vrsto, ki se je vila pred klubom, ki je bila precej dolga in počakala, da je prišla do vhoda. oblečeno v kratko črno oblekico z črnim bolerotom in obuta v črne sandale z visoko peto, ter z spuščenimi lasmi, ki so ji prosto padali po hrbtu, so si ogledali mnogi moški, čeprav iskreno, ni bilo to tisto, kar si je želela- nenazadnje, nikoli ni bila zares takšna, da bi se z bilo komur spustila v posteljo in zato je morala priznati, da so jo nič kolikokrat tudi pogledi zmotili. in tako kot ponavadi, se tudi danes se ni imela namena z nikomur zaplesti. prišla je sem sem z povsem drugačnim namenom- hotela je preprosto le en večer zase, v družbi alkohola ter nekega neznanca, s katerim bi se le zabavala, ter preprosto nič drugega- bodimo iskreno, če je bila sama, je bila zadeva prekleto dolgočasna. stopila je v klub, s prekleto glasno glasbo ter ob tem se je za kratki trenutek namrdnila, nato pa se zazrla proti točenemu pultu, ki je bil kakor v mnogih drugih večerih tudi danes glavna postaja. napotila se je tja in sedla na enega izmed tistih udobnih stolov, pri barmanu pa naročila kozarec martinija, ki je očitno veljal za njeno najljubšo pijačo, no pa tudi hvaliti se ni mogla, da jih je veliko poizkusila, tako da je preprosto ostala pri njenem martiniju. čez drobno sekundo pa je za sabo zaslišala še kako znan glas, za katerega pa ni ravno mogla reči, da ji je bil posebej pri srcu. najprej je mogla globoko zavzdihniti, predno se je v bistvu obrnila. »fitzgerald,« ga je poklicala v svoji stari navadi, po priimku, saj njegovega imena ni imela prav nobene posebne želje izgovoriti. na njenem obrazu je bil ravnodušen izraz ter pogledala mu je naravnost v oči. »si se zopet odločil, da mi uničiš noč?« mu je namenila vprašanje ter ob tem vzdignila obrvi. iskreno res ni imela nobene, prav nobene posebne želje se nocoj ukvarjati z njim.