ashes to ashes
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.



 
KazaloIščiRegistriraj sePrijava

 

 glitter movie theatre,

Go down 
AvtorSporočilo
lysander al-naradef
fallen angel
fallen angel
lysander al-naradef

Število prispevkov : 268
Reputation : 66
Join date : 11/04/2012
Age : 27
Age : unknown / 33

glitter movie theatre, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: glitter movie theatre,   glitter movie theatre, EmptyNed Maj 06, 2012 8:09 pm

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
carley everett
angels walk among us
angels walk among us
carley everett

Število prispevkov : 83
Reputation : 9
Join date : 21/05/2012
Age : 23
Kraj : new orleans, lousiana;heavens

glitter movie theatre, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: glitter movie theatre,   glitter movie theatre, EmptyNed Jul 22, 2012 8:35 am

tagged: lucian smitten3
finally i get it smitten1 sicer priznam, da je malce suhoparno ampak recmo ok for start anda tyt of course mrorange



vsak sleherni dan pa naj je bil dober ali slab se je vedno končal z enako mislijo. kaj bo sledilo jutri? avery se je zdelo, da je opazovala in doživljala spreminjanje in potekanje življenje iz dveh povsem različnih plati : angelskega in demonskega, kjer je vsake tolikokrat koga doletelo to neusmiljeno prekletstvo in kjer si živel z mislijo kdaj bo prišel tisti dan. kjer je bilo vse podrejeno njim. tvoje življenje je bilo zaznamovano za vedno. tu ti upanje na boljše čase ni pomagalo čisto nič. prepuščenost samemu sebi je v roke vzela kopica tvojih nadrejenih in po mili volji upravljala s tvojim življenjem. človeško in angelsko življenje je ločevala le tanka nit. to ni bila pravljica niti resnično življenje. obstajalo je samo dobro in zlo in večno boj med njima, ter njen konec, ki bo odločilen za usodo vseh. z vsako minuto, ki je tekla se je neizogibno približeval konec, katerega nov začetek ni upal nihče računati. in človeškega, katerega del je bila nekoč sama. tu so ljudje imeli vajeti življenja v svojih rokah. ničesar niso prepuščali naključju. imeli so svobodo in imeli so življenje. pa vendar kljub vsemu so bili najbolj ranljivi, kajti nad svojim življenjem niso imeli popolnega nadzora. njihovo življenje se je lahko še isti hip končalo in brez izjem so bili priključeni eni ali drugi vojski. le redki med njimi so verjeli nadnaravno. tista peščica je najhitreje pristala v demonskem ali angelskem objemu. ni bilo važno kje. oboje je bilo dovolj kruto. avery se je večno spopadala z človeško preteklostjo angelsko sedanjostjo in negotovo prihodnostjo. razpeta je bila med človeškim in angelskim življenjem. pa vendar nekako ni bila na eni in ne na drugi strani. bila je nekje vmes. z angelsko dušo v človeškem telesu. razpeta med resničnim življenjem in mitološkim življenjem, ki je postajalo resnično.
z telesom je slonela ob zid filmskega teatra. njena postava je bila obdana z cigaretnim dimom. v rokah je vrtela cigaretni ogorek in ga vsake toliko pritisnila na usta ter lahkotno potegnila to mamljivo zadevo, ki je z vsakim dihom napolnila njeno telo in uničevala pljuča. lahko je čutila kako je ves dim potoval od ust pa do vsake celice njenega telesa in omamljal njeno telo ter umirjal njeno razmišljanje. vedno je sovražila kajenje vendar ta slaba razvada ji je praznila glavo, ki je bila te dni polna begajočih misli in vprašanj. vse skupaj je bilo zanjo psihično premočno. lahko je prenesla marsikaj vendar vsaka stvar ima nekje svojo mejo. čeprav se je zavedala, da cigaretni dim škodi njenemu telesu in, da je kljub vsemu čutila slabost in vrtoglavico. a za trenutek je pozabila občutek za okolico in čas. in to ji je bilo v tistem trenutku edini cilj. za enkrat je bila cigareta na dan dovolj kljub temu, da je včasih njeno življenje je postala prava norišnica, kot bi se zbudila v eno izmed svojih nočnih mor. kjer te uničujejo težke misli. z očmi je lovila delčke svetlobe, ki so bili v tem deževnem in hladne dnevu prava redkost. sonce, ki se je prebilo med oblake je nežno božalo hladna lica. v rokah je držala vstopnico za ogled filma. natančneje dve vstopnici. to ni bili njena ideja. ne bi mogla biti, ker se kaj tako bednega na tak dan zagotovo ne bi mogla spomniti. sovražila obiskovanje kinematografov. gledanje filma na filmskem platnu, katerega zgodbe si tako ali tako nihče ne zapomni ji je bilo velik nesmisel. pravzaprav je veliko rajši v roke vzela knjigo in zgodbo prebrala. odpor do vsega tega je bil najbrž posledica, ker se je vsak obisk kina s starši iz družinskega popoldneva sprevrgel v dramatično sceno. njena starša pač nista mogla biti normalna niti v javnosti. ničesar jima ne očita. niti zdaj. razlog, da je bila tokrat izjema je bil njen ponovni prihod v knjižnico. njeno življenje brez knjig je bila ena velika praznina. zato je sklenil, da se kljub odpovedi, ki jo je dala pred tednom dni ponovno zaprosi za delo. želela si je, da bi vsaj tisti delček življenja počela nekaj kar jo osrečuje. ena izmed njenih sodelavk je bila nad njeno vrnitvijo več, kot le navdušena, zato je predlagala, da gresta skupaj v kino. avery nad predlogom vsekakor ni bila navdušena vendar je na koncu le pristala, ker je Leahina vztrajnost presegla njeno trmo in odpor do kina. in tako se je znašla tu. občutek je imela, da jo čaka že celo večnost in med prsti neučakano mečkala vstopnici. prestopila je in ošvrknila zapestno uro. film naj bi se začel čez petnajst minut Leah pa ni bilo od nikoder. v torbici je pobrskala za telefonom in vtipkala njeno številko. nekajkrat je pozvonilo, ko se je oglasil prijazen ženski glas. »leah? avery tu. kje si? čakam te.« sledila je kratka tišina. » čakaš? kje? saj nisva …« leah je presenečeno odgovorila. »pred kinom kot sva se …« leah jo prekinila » oh saj res čisto sem pozabila, saj nisi jezna ne. kar sama pojdi.« avery je prebledela in jezno stisnila slušalko, da je zaškrtalo. pozabila ja pa kaj še. najprej jo zvleče sem potem pa pozabi. » pozabila si , saj je v redu. jezna za kaj le.« je dejala skozi stisnjene zobe. ne sploh ni bila jezna samo razjarjena, da je komaj zadrževala jezo v sebi. » no krasno. potem pa se vidiva.« leah si je oddahnila in prekinila zvezo. saj ni mogla verjeti, kar takole se jo je znebila. brez slabe vesti, kot da se dela norca iz nje. telefon je vrgla v torbico in tuhtala kaj bo. če je vse pretehtala mogoče ne bi bilo niti tako slabo, če bi šla. ali pač. preletela je vstopnice in požrla svoj ponos. šla bo. ena od vstopnic ji ni koristila zato jo je sklenila vrniti . važno ji je le bilo, da karto dobi nekdo, ki si želi ogledat film. napotila se je do pulta, kjer je razočarano stal mladenič. prodajalka mu je pojasnjevala, da je predstava razprodana in da ne more nič. neznanec je počasi zapuščal prostor, ko je avery pogledala svojo karto. stekla je do njega. » hej!« je zaklicala za njim. » na!« pod nos mu je pomolila karto. »moja polovica je odpovedala in … in ne potrebujem dveh kart.« moški je bil. nekako … drugačen. tako kot je bila ona. prijazno se mu je nasmehnila in mu stisnila karto v roko. » je že v redu. ničesar mi nisi dolžan.« se je zasmejala. zasukala se je na peti in pohitela proti dvorani , kjer se je pred vhodom gnetla množica ljudi. elegantno se je prerinila mednje in hitro zasedla svoj sedež. dvorna je bila velika prostorna in stara in dolgočasna. no mogoče le ni bila tako slaba a avery se ni zdela nič posebnega. udobno se je namestila in z gnusom za vonjala vonj po cigaretnemu dimu, ki jo je obhajal. ob takih trenutkih si je zaželela, da ne bi kadila in obžalovala svoje dejanje. dvorana se je počasi napolnila in avery je iskala znan obraz. ni bila ravno prepričana, da bo neznanec sploh prišel. kakorkoli naredila je dobro delo in njegova stvar je kako se bo odločil. vendar se je med zadnjimi zamudneži prikazal tudi on. avery je spremljala njegovo počasno gibanje. resnično je bil … odtujen in povsem zaprt vase. dovolj je bilo, da je gledala njegovo reakcijo na množico ljudi v dvorani. ko je sedel zraven nje se je pogreznila v sedež in se nevsiljivo obrnila k njemu. » sem že mislila,da te ne bo.« mu je šepnila in se pogreznila v sedež, ko so zatemnili dvorano in na ekranu začeli predvajati reklame. mogoče pa le ni naredila napake in bo vse skupaj zanimivo, čeprav je bila odločena, da bo dvorano zapustila še isti hip, ko bo vse skupaj postalo ostudno in dolgočasno.
Nazaj na vrh Go down
lucian ari'el

lucian ari'el

Število prispevkov : 43
Reputation : 2
Join date : 11/07/2012
Age : 22
Kraj : trapped in a cigarette box
Age : one liners. ZING!

glitter movie theatre, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: glitter movie theatre,   glitter movie theatre, EmptyNed Jul 29, 2012 11:16 am

    Tag: Avery
    Here's 940 words just for you smitten1 Sorry to keep you waiting.

    »Vam lahko ponudim meni Trio…?« je brez vsakršnega entuziazma in življenja v glasu, kot že neštetokrat poprej zrecitiral Luc. Razkuštrani mamici, ki je svoja dvojčka vodila na ogled nekega poneumljajočega animiranega filma je radodarno podaril odkrit 360 stopinjski obrat oči in dahnil: »– Če izberete tri različne priboljške za vaš ogled filma boste dobili najcenejšega zastonj!«
    Vikend je bil. Čudovit nedeljski večer, nebo posejano z zvezdami, mestne luči so se prižigale in vse skupaj bi lahko tvorilo zlato ekstazijo, če ne bi bilo ene majhne podrobnosti. Majhne prasice, ki tako ali drugače izzove vsakogar in ga prisili, da vse skupaj obrne na glavo. Ime ji je preživetje. Tako je, na kandidatko za najlepšo noč v letu Lucian stal za pultom s kartonasto veverico na glavi pod katero je pisalo: »Nuts with that?« Prosim – kdo za vraga si ob ogledu akcijskega spektakla ali romantične komedije izmed vseh ponujenih in predrzno okusnih razlogov za ameriško debelost zaželi lešnike? Res je bilo, da si je vsakodnevnega kruha ni bilo treba prigarati, a vsakodnevni dunajski zrezk, mogoče kakšni škampi, to je bil luksuz za katerega je delal in se pustil komerciali ponižati v tipa z veverico na glavi.
    Ura je bila petnajst do devetih in na Lucovo nepopisno veselje se je njegov delavnik končal. Skoraj veselo je odkorakal v prazno garderobo, snel črno srajco in si nadel majico benda Sex Pistols – natančneje z veleslavno naslovnico singla God Save The Queen. Niso bili Lucov najljubši bend, a razumel je njihovo punkersko razmišljanje. Upor tiranizmu in ta filozofija… a večinoma se mu je majica res dopadla. Zato jo je nosil.
    Končno je bil svoboden. A šele zdaj se mu je posvetilo, zakaj je v bistvu tukaj. Kaj za vraga bi delal na nedeljsko noč? Naj pokliče prvo 24 urno restavracijo s hitro hrano in razgovarja svoja življenjska pota z tako zavoženo osebo, da mora delati na fast foodu? Naj prebere včerajšnji časopis in z rdečim kulijem obkroži vsako slovnično napako? Naj bedi in čaka, da se na televiziji okoli dveh narišejo mehki porniči… Njegovo življenje ni imelo večjega pomena kot prosto prebijanje v naslednji dan… V tem momentu so se mu porajale misli o smrti. Ponoči, pred spanjem je ponavadi razmišljal o idealnih mestih za samoumor. Zagotovo se ne bi zatabletal. Vreči se z Empire State Buildinga bi bilo bolj v njegovem stilu… a preveč varnostnikov. Vedno si je zamislil, da bi bilo nekaj javnega… Nekaj… Nekaj šokantnega. Morda se vseeno vrne sem, v službo za zabite junake srednjih šol, ki so pre kul za prihodnost. Kaj drugega pa mu preostane? Menda bo že vzel denar kot še več praznega časa, ki neusmiljeno tiktaka v pozabo.
    Stopil je do drugega pulta. Z očmi je iskal Natalyo, šefico izmene, ki naj bi mu izročila dnevno plačilo. Zamanj. Ni je bilo. Šla je. Stopil je do druge blagajne, kjer je delalo edino dekle, ki jo je vsaj pribljižno poznal. Vprašal je po Natalyi. Nič. Le običajne široke oči, ki so bile prej namenjene njegovemu izgledu, kot vprašanju. Ironično, saj se za delo ni smel ličiti. Povesil je nos, a naenkrat na svoji desni zaslišal cepetanje pet. Ko je dvignil glavo, je pred njim stalo neko dekle. Ga je s kom zamešala? Izgledala je drugače kot večina ljudi. Ali pa je bila le navadna oseba ki mu je na usrani dan ponudila nasmešek? Levo ali desno, če bi imel kozarec vode in bi ona gorela, bi jo pogasil, to pa je vse, kar je lahko rekel za zdaj. Tisoč mask lahko skrije en obraz, kot pravijo. A nekaj mu je govorilo, da je to dekle zares drugačno. Nekaj mu je potisnila med prste. A še vedno ni pogledal na dlan. Zrl je v njen obraz. Ne, da bi se mu zdela božansko lepa, ali da bi ga hipnotizirale njene oči, a le gledal je njen obraz. Ni vedel zakaj. Hotel je analizirati vsak sleherni del na njej… Bila je bleda, a hkrati je izžarevala vročino… Kot tisti ekstremni hlad, ki te dobesedno opeče. Odprla je usta in preden bi lahko registriral, kaj mu je povedala se je že obrnila in odskakljala do gruče ostalih. Še par sekund je nemo gledal zanjo, nato pa stresel z glavo in pogledal v roko. »Oporoka«. To je vse, kar je razumel. Kaj pa je on vedel, zakaj ima v roki karto za neznani film neznane zvrsti, ki si bi ga mogel ogledati z neznanko zaradi neznanega razloga. Misli so mu poskakovale gor in dol – vse od tistih o zavračanju socialne pomoči pa do –» je to ljubezen?« Sklenil je iti. Kaj pa ima za izgubiti? Dragoceni dve uri, ki bi jih sicer porabil pred včerajšnjo prilogo? Bo že preživel.
    Vrata so glasno zaškripala. Vsi so bili že nameščeni v svojih sedežih. Nekateri so se držali za roke, drugi pa so svojo ljubezen izpovedovali svoji XXL porciji pokovke. Na velikem platnu za njim se je že vrtel prvi oglas. Popolnoma naključno ravno tisti, najbolj nadležen, v katerem ženska iz torbice privleče tri litre pralnega praška med pogovorom na avtobusu. No, saj ne, da se b ženskih torbicah ni našlo že bolj abstraktnih predmetov. Pogledal je na vstopnico. Sedma vrsta, trinajsti sedež. Počasi se je prebijal do želene destinacije, ko je zagledal tisti znan obraz. »Hej,« Je rekel. Iz njegovega glasu je izžarevalo nenavadno veliko energije. Sedel je in pogledal osebo na svoji levi. Kaj naj reče? Naj gre? Saj ni vedel, zakaj je konec koncev sploh prišel. Za trenutek mu je iz spomina izginilo vse, o čemer je razmišljal pred vstopom. Kako se je znašel tukaj? Je na zmenku? Pogledal je v zrak in v mislih rekel – Prekleto. Zdaj bi se mu res prilegla vrečka lešnikov.
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content




glitter movie theatre, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: glitter movie theatre,   glitter movie theatre, Empty

Nazaj na vrh Go down
 
glitter movie theatre,
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
ashes to ashes :: and it makes me wonder :: 
how everything still turns to gold,
 :: 
pre-apocalypse,
 :: 
pogovori,
-
Pojdi na: