Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
ashes to ashes
svet, kot ste ga poznali, ne obstaja več. vojna med angeli in demoni se je razplamtela do te stopnje, da je bilo življenje skorajda izbrisano iz obličja zemlje. le nekaj pripadnikov človeške vrste je še ostalo in si poiskalo zavetje v kraju, kamor ne more stopiti noga nadnaravnega bitja. pridruži se bitki za obstanek in pomagaj svoji vrsti, da prevzame vajeti v svoje roke in nadvlada ostale vrste!
forum ashes to ashes je rapid fire rpg. vaša sporočila naj bodo kratka, jedrnata, kvalitetna in predvsem - hitra (rapid). dolžina prispevkov načeloma ni omejena - so pa zaželjeni prispevki, ki niso daljši od 400 besed in so zapisani v čim krajšem času.
team
spotlight
currently happening: oakbrook fundraising:PRIJAVE best of july 2013:NOMINACIJE
i'm coming on like a hurricane, my lightning's flashing across the sky. you're only young but you're gonna die, i won't take no prisoners won't spare no lives.
[Only admins are allowed to see this image]
i'll stop the whole world from turning into a monster and eating us alive.
''počutim se, kot bi bila sama sebi neznanka. nekdo, ki ga mimogrede srečaš na ulici, mu morda pokimaš in si o njem ustvariš svojo sliko, ali pa ga pozabiš že v naslednjem trenutku. praktično je vse, kar vem o sebi le – preteklost. čas, ki sem ga preživela v austinu v zvezni državi texas, ko je bil vsak dan enak prejšnjemu in se je zdelo moje življenje normalno. živela sem skupaj z očetom in mamo, poštenima človekoma, toda za moje pojme veliko preveč malenkostna. bila sem pridno dekle, pravzaprav pravi deloholik, kar je staršema definitivno več kot ustrezalo. nikoli nista name pritiskala zaradi ocen, saj jima ni bilo treba – že sama sem se dobro zavedala, da uspeh v osnovni in srednji šoli določa precej stvari v življenju. torej sem se vedno potrudila po najboljših močeh in ob koncu leta domov prinašala spričevala s povprečnim uspehom 4.9. oče in mama sta bila name neizmerno ponosna, česar pred sorodniki in elitnimi gosti, ki so se pogosto znašli v naši vili, nikakor nista skrivala. sama sem to sprejemala pohlevno, s skromno sklonjeno glavo, ter za nameček dodala še kaj v stilu »ah, saj ni nič posebnega«. vendar ne morem zanikati, da sem bila v sebi prekleto ponosna sama nase. za razliko od veliko drugih deklet sem si sebe čez deset let predstavljala kot uspešno odvetnico ali zdravnico ter verjela, da mi bo uspelo do takšnega položaja priti praktično z levo roko. najverjetneje bi ta podoba postala realnost, dobila bi, kar sem hotela in živela srečno življenje. seveda pa mi to ni bilo namenjeno. epilepsija, ki sem jo imela že od rojstva se je še nekoliko razbohotila – napadi so postali močnejši in ničkolikokrat sem si skoraj odgriznila jezik. zaradi tega se nisem vdala v usodo, kaj šele da bi bila žalostna; postala sem besna. zakaj je morala ta prekleta bolezen motiti moje sicer bolj ali manj popolno življenje? zakaj sem na svoji poti do življenjskega cilja vedno znova naletela na isto oviro, namesto da bi pred mano vse poniknilo v tla? potem pa še resnica, ki me je zadela v živo. starša sta mi povedala, da sem pravzaprav posvojena. da sta me moja resnična mama in oče zavrgla preprosto zato, ker sem bila nezaželen otrok, ki se je vrinil v njuno skupno življenje. spoznala sem, da sem v bistvu le to – izmeček, ki ga je v ključnem trenutku življenje pustilo na cedilu. takrat sem naredila edino, kar mi je padlo na pamet – pobegnila sem od vsega skupaj, od mojega zlaganega življenja, ki se je pozibavalo na trhlih temeljih popolnosti in se na koncu porušilo pod težo laži. konec je bilo moje pridnosti in tista očkova punčka je izpuhtela tja v globine pekla, kjer se bo (upam) cvrla do konca časa. zamenjala jo je nova podoba, ki je bila v primerjavi s prejšnjo precej pošastna. nisem se začela vdajati drogam, alkoholu in spanju pod milim nebom, kot bi nemara pričakovali – bolj bi ustrezala fraza, da sem ubrala levo pot, oziroma pot leve roke. se pravi da sem zdaj poosebljena zloba, dobro skrita pod masko hlinjene brezbrižnosti, izza katere te lahko nepričakovano naskočim. tiste vrste, ki si je ne želiš srečati, ki izgleda nepremagljiva, tudi če to ni mogoče; skrivnostno nevarna. vendar seveda imam kot vsakdo šibke točke, ki pa jih seveda ne nameravam odkriti, kakor tudi ne računam na to, da bi jih kdorkoli. vendar je kljub vsemu mogoče vse, tako da ne jamčim za nobeno od možnosti. ah, in če boste imeli takšno smolo, da me boste kdaj pobliže spoznali, pomnite: definitivno vam bom ostala v spominu, v glavi vam bo še dolgo po tem odzvanjalo moje pomenljivo ime: echo.''
[Only admins are allowed to see this image]
my name is erin and i'm thirteen years old. i'm in the rpg business for 1 year, you can also find me under the name of /.
[Only admins are allowed to see this image] credit to [Only admins are allowed to see this link] and [Only admins are allowed to see this link].
lysander al-naradef fallen angel
Število prispevkov : 268 Reputation : 66 Join date : 11/04/2012 Age : 31 Age : unknown / 33
Naslov sporočila: Re: lewis, echo mae Tor Jul 03, 2012 11:09 pm
