ashes to ashes
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.



 
KazaloIščiRegistriraj sePrijava

 

 city park of the bayou,

Go down 
AvtorSporočilo
lysander al-naradef
fallen angel
fallen angel
lysander al-naradef

Število prispevkov : 268
Reputation : 66
Join date : 11/04/2012
Age : 27
Age : unknown / 33

city park of the bayou, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: city park of the bayou,   city park of the bayou, EmptyNed Maj 06, 2012 6:34 pm

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
lysander al-naradef
fallen angel
fallen angel
lysander al-naradef

Število prispevkov : 268
Reputation : 66
Join date : 11/04/2012
Age : 27
Age : unknown / 33

city park of the bayou, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: city park of the bayou,   city park of the bayou, EmptyPon Maj 21, 2012 1:04 am

    for, kara smitten1

    če bi v sebi lahko občutil še kaj drugega poleg samozadostnega zadovoljstva nad lastnim delom, potem bi se temu občutku pridružila še rahla krivda. krivda, ker je morala vedno pospravljati sranje, ki ga je pustil za sabo in ker ji je krajšal spanec, ko se je morala dolge noči ukvarjati s tem, kdo tiči za mini serijo umorov. toda moral je priznati, da je vse preveč užival v tistih dneh, ko ga je zasačila nekje v bližini njenega trenutnega delovnega mesta in je nemudoma zapustila prizorišče zločina ter ga začela napadati z vsemi mogočimi vprašanji. podoba kare southern, kako mu žuga s prstom in grozi, da bo prišla do dna njegovi povezavi z umori, je bila do skrajnosti zabavna. saj bi ji naredil uslugo in rekel, da je res kriv, a kaj ko je bila samo polovica zločinov njegovo delo – poleg tega pa bi se njeno zadovoljstvo končalo v trenutku, ko bi ga spravili za rešetke in bi zjutraj našli prazno celico z nezavestnimi stražarji ob strani . njegova polovica je bila jasno da tista, kjer so bili dokazi manj razvidni in kjer se je zdelo, da je umor opravila nevidna roka. njegova logika je govorila, da mu nihče ni mogel resnično zameriti, če je s sveta spravil nekaj obupanih ljudi, ki so se utapljali v lastnih problemov in praktično prosili za odrešitev. saj je v končni fazi samo uslišal njihovo željo? zdaj jo bodo dobili nekje spodaj... ob tej misli se je vanj naselil dobro znan občutek. vsaka misel na mučenje, ki se je dogajalo tam spodaj, je bila boleča - nemudoma se je lahko vrnil tisočletja nazaj, ko je prišel k zavesti v neznosni vročini ujet med samo poogleno skalovje. v trenutku je okrog svojih zapestjih začutil sledi okov iz razžarjenega železa tudi sedaj, po vsem tem času. koža se je zacelila in le bleda rožnata sled ga je opominjala na pretekle dogodke, tako bleda, da je običajno človeško oko ni zaznalo ali pa je preprosto zanemarilo rahlo razliko v odtenkih kože. dvignil je pogled z zapestij navzgor in se malce premestil ob drevesnem deblu na katerem je slonel. nahajal se je v varni razdalji od rumene policijskega traku, ki je zadrževal radovedne obiskovalce parka stran od prizorišča zločina. povsem se je osredotočil na svetlolasko, ki je čepela na tleh in gledala zdaj že hladno truplo, medtem ko je s pogledom vrtal naravnost vanjo. zdelo se je nemogoče, da ne bi začutila njegovega pogleda na sebi in prav zares se je takrat mimogrede ozrla nazaj prek ramena. nadel si je širok nasmešek in ni dvomil, da ga je v mislih že stotič preklela. spet se je nahajal v neposredni bližini umora in čez dve uri bo ugotovila, da je prejšnjo noč enega od klubov zapustil z umorjenim dekletom. spet bodo vse poti vodile naravnost do njega, a tokrat si rok ni umazal. tole je bilo povsem človeško delo. spremljal jo je s pogledom, ko si je utrla pot proti njemu, njegov nasmešek pa je bil vse prej kot nedolžen. izzival jo je. vedel je, da mu ne more nič. ne glede na to, kako se bo trudila in kje vse bo brskala, nikoli ne bo mogla zatrdno reči, da je morilec on. ''kara southern, lepo te je spet videti,'' je spregovoril, ko je bila dovolj blizu in še sam naredil nekaj korakov naprej proti njej. ''naj uganem, še en umor? kriminal v tem mestu je res neverjeten,'' se je vidno zabaval ob trenutnem poteku dogodkov in s pogledom zdrsnil mimo njenega obraza nazaj na oddaljeno truplo. ''ker ti hočem olajšati delo in prihraniti nekaj ur poizvedovanja o zadnjih poteh melisse hamilton...'' je načel in hladno v pogovor navrgel ime žrtve, če slučajno tako daleč še niso prišli: ''...včeraj je bila z mano. do približno sedmih zjutraj, malce sva pozabila na čas.''
Nazaj na vrh Go down
kara southern

kara southern

Število prispevkov : 56
Reputation : 15
Join date : 19/05/2012
Age : 31
Kraj : new orleans, louisiana

city park of the bayou, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: city park of the bayou,   city park of the bayou, EmptyPon Maj 21, 2012 7:11 am

    note; sorry it's so lame. lack of inspiration -.-

    prizorišče zločina je že bilo ograjeno z rumenim trakom in mrgolelo je policistov, ko je v park prispela kara z manjšo zamudo zaradi predavanja na medicinski fakulteti. njene obveznosti so se ji skoraj vedno prekrivale in bi morala na več mestih biti hkrati. žal še niso uspeli zgraditi stroja s katerim bi se poleg tebe sprehajali še kloni ali hologrami. po drugi strani pa sreča, da nekaj podobnega ni bilo in verjetno še nekaj časa ne bo v splošni uporabi. zločince bi še težje spravili za zapahe ali sploh nikakor. vsi po vrsti bo stvar izkoriščali v ene ali druge nelegalne namene, škoditi sočloveku s krajo, goljufijo ali smrtjo. včasih bi dobra zamisel imela epilog, če ne bi bilo več slabih stranskih učinkov. zato bo tudi njena prisotna do nadaljnjega še zmeraj bila hotena na dveh mestih in ona bo lahko samo na enem - bolj pomembnejšem. trenutno je to bil umor mladega dekleta, kot so ji sporočili preko mobilnika pred slabimi 15 minutami. ob novici ni postala vsa evforična zaradi njene miselnosti okoli smrti in mrtvih ljudi, prej je bila žalostna zaradi ugasnjenega še enega mladega življenja. morda so ji mrtvi ljudi bili bolj všeč kot večina živih, kar pa v nobenem možnem izkrivljenem scenariju ni pomenilo komurkoli želeti smrt. njena želja je bila zgolj ugotoviti, kaj je nekoga pahnilo v smrt in s tem detektivom pomagati poiskati pravega krivca, drzniti si vzeti življenje nekomu. s svojo značko mrliške oglednice se je prebila do umorjenega dekleta in se med tem pozanimala že o vseh doslej znanih informacijah, preden se je skupaj z mladim temnolascem spravila na delo, kateri je pri njej opravljal zahtevano prakso. pravzaprav je bil od nje kar nekaj let starejši, čeprav mu je bila nadrejena - a to je bila še ena tistih nenavadnih reči zaradi njenega hitrega napredovanja skozi svoje šolanje in njena mladost je ponavadi zakrivila napačno presojo pri ljudeh. z liamom, kot mu je bilo ime, se je lotila rutinskega pregleda žrtve in kot ponavadi zaradi stoodstotne posvečenosti opravljanju dela, izgubila občutek za čas. melissi hamilton kot je bilo dekletu na podlagi odvzetih prstnih odtisov ime, je čas smrti lahko določila med pol osmo in deveto zjutraj - vzroki pa so bili čisto nekaj drugega. v zadnjem času je imela že precej opravka z nepojasnjenimi smrti, ki jih ni znala nikamor umestiti, kljub njenim super zmogljivim možganom. obhajal jo je zoprn občutek nesposobnosti in ob svoji preteklosti uspehov, nikakor ni znala raztolmačiti danih dejstev. tudi kopanje globlje v zadevo ni prineslo zadovoljivih rezultatov za razrešitev umora, kot bi slepo tipala v temi ne vede kje je in kam mora iti. dekle je na pregibih rok imela nekaj vbodov igel heroina in morda se je predozirala, a v okolici trupla niso našli nobenih igel in tudi občutek ji je pravil, da je za vsem tem nekaj več. tudi občutek je bil tisti, ki ni samo pravil, ampak kričal o opazovalcu dovolj proč za izmuznitev vprašanjem policistov. poznala je ta par oči, ki se je sprehajal po njenem telesu, ko je čepela pri truplu in temnolascu dala še zadnja navodila, preden se je zasukala preko ramena in se zazrla v znani par modrih oči. seth de villers. njegova prisotnost je ni presenetila, pravzaprav jo je pričakovala. vedno se je zadrževal v bližini umorov, dovolj stran za zgolj običajnega radovedneža in dovolj blizu, da ga je opazila in postala pozorna nanj. in še vedno je bil v neki nenavadni povezavi z žrtvijo in krivdo bi mu lahko ničkolikokrat že obesila, a vedno se je uspel izmuzniti. prasec je imel res neverjetno srečo, kajti dokazi so bili vedno le posredni in premalo za obsodbo. kako mu je vsakič znova uspelo, ji niti slučajno ni bilo jasno, vendar se je zadevi nameravala dokopati do dna - bila je dolžna vsem umrlim, če je bil on tisti, ki se je veselo igral rablja. otresla je prah s kolen, se poslovila od ostalih in se brez oklevanja s trdim pogledom v očeh napotila do njega. nikoli ni oklevala z napadom nanj ob njegovem očitnem izzivanju. na njegovo provokacijo se je vsakič znova odzvala, namesto da bi jo hladno prezrla kakor pri ostalih moških. na njemu je bilo nekaj, kar jo je kot magnet vabilo v njegovo bližino in še bolj je bila odločena ovreči njegovo nedolžnost. "dr. kara southern," ga je namerno z zadirčnim glasom popravila ob njegovem pozdravu. "saj bi rekla enako, pa v najinih srečanjih ne vidim nič lepega," je uprla pogled vanj, ko se ji je približal še za nekaj korakov. prsti okrog ročaja njene črne torbe so se ob njegovih besedah trdneje stisnili, členki so ji pobelili. "da, stopnja kriminala je prav neverjetno visoka s tvojim prihodom v mesto," je z nevtralno hladnim glasom izrekla v paketku zavito obtožbo. o njem je zaradi njegovih precejšnjih obiskov policijske postaje vedela že precej, kot da tudi ni domačin in se je z njegovih prihodom v mesto stopnja kriminala presenetljivo dejansko dvignila. nobene obtožbe mu žal ni mogla obesiti, vse so bile ovržene s kasnejšimi dobljenimi dokazi. ni je presenetilo, da je bil spet v povezavi s truplom, ki so ga ravnokar nalagali v označen kombi, z namenom pripeljati ga v mrtvašnico. "seveda, nič novega. žrtev spet poznaš in spet si na prizorišču umora. to sem lahko ugotovila, še preden si se odločil odpreti usta," je bil njen glas ledeno hladen, z ostrino namenjena prav njemu. "do sedmih zjutraj? kako prikladno zate, da je čas smrti pol ure kasneje, čeprav si celo noč preživel z njo. si prepričan, da ni bila ura prej pol osmih kot sedem? pričakovala bi težko utrujenost po celonočni zabavi, če vama je uspelo pozabiti na čas," je sumljivo priprla oči in mu že z govorico telesa dajala vedeti, da mu ne verjame niti besede dokler jih ne preveri. "in tvoja povezava z gospodično hamilton?" je skoraj neopazno zdrsnila v vlogo policistke, s čimer je modrim možem postave želela prihraniti nekaj dela, čeprav bodo njene besede še enkrat preverili. njene pristojnosti so se končale z vrati mrtvašnice. "kaj počneš tukaj, de villers? se spet izprijeno naslajaš nad smrtjo nekega ubogega dekleta? uživaš v umorih in jih celo sam izpelješ?" se je komaj zadrževala, da ni s prstom zavrtala vanj in zahtevala od njega odgovore od prvega do zadnjega.
Nazaj na vrh Go down
lysander al-naradef
fallen angel
fallen angel
lysander al-naradef

Število prispevkov : 268
Reputation : 66
Join date : 11/04/2012
Age : 27
Age : unknown / 33

city park of the bayou, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: city park of the bayou,   city park of the bayou, EmptyTor Maj 22, 2012 7:30 am

    takoj, ko se je zasukala proti njemu in zaznala njegovo prisotnost, je skozi njen pogled šinilo nezadovoljstvo in določena frustracija, ker ga nikakor ni zmogla prebrati. za nekoga, ki je opazil vsako malenkost in ki mu nič ni ušlo, je bilo kaj takega do skrajnosti tesnobno. ni znala predvideti njegove naslednje poteze, nikjer ni mogla najti nič o njegovi preteklosti – kot da sploh ne bi obstajal. a vedela je, da bo vedno stal nekje za njenim hrbtom in nadebudno spremljal dogajanje z medlim nasmeškom, ki je govoril o tem, da ve kdo stoji za vsemi temi dejanji. z nasmeškom, ki bi utegnil namigniti, da ne čuti nobene krivde, ko krade ljudjem življenje za življenjem. opazil je njeno gesto, ko je s kolen otepla drobce peska, preden se je odpravila proti njemu. ni vedela, da zna tudi on presneto dobro opazovati. kar se tega tiče ji je bil resna konkurenca in prodornost ter razbiranje detajlov sta bili redki stvari, ki sta ju imela v skupnem. sicer pa si ne bi mogla biti bolj različna. ona je iskala pravico in zadoščenje, da bodo imele žrtve mir in svojci nek zaključek o tem črnem dejanju. on je čutil zadoščenje ob tem, ko jim je pomagal na drugi smer. četudi bi ji skušal razložiti, da so si tega želeli, mu ne bi dala prav. življenje je bilo zanje preveč sveto, preveč pomembno, da bi lahko vsaj malce razumela njegov vidik. ''se oproščam, dr. kara southern,'' je njeno ime melodično zdrsnilo z njegovih ustnic, ko je spredaj dodal še njen naziv, kakor je zahtevala. nobenega namena ni imel biti uraden in upoštevati vse meje, katere je postavljala med njiju. morda je res spoštoval vsa pravila, ki so jih postavljali spodaj, a to še ni pomenilo, da ne bo kršil teh na zemlji. ''nič lepega? jaz pa sem bil prepričan, da me rada srečuješ. če ne drugega zato, da si najdeš nekega grešnega kozla in vso jezo usmeriš vame,'' mu njena zadirčnost ni mogla priti do živega. ravno nasprotno, užival je ob tem, ko se je grizla znotraj in poskušala razvozlati uganko, ki ji jo je predstavljal. ''mislim, da ob meni uživaš, ker ti končno predstavljam neznosno trd oreh. ne moreš in ne moreš priti tej zgodbi do dna in tudi če ne maraš okoliščin najinih srečanj, ti predstavljam izziv. in izzivi so ti všeč,'' si je nadel kanček preveč samozavesten nasmešek in upal, da je zadel na pravo mesto – četudi se je znalo zgoditi, da mu za nič na svetu ne bo dala prav ali samo bežno namignila, da se nahaja blizu resnice. ''ljudje bi se klali med seboj tudi brez mene. od nekdaj so to počeli. idioti,'' se je s temi besedami njegov nasmešek ohladil za stopinjo ali dve. njena rasa je bila tako nespametna in sebična, da so bili za moč pripravljeni narediti vse. in ko so jo enkrat okusili, četudi samo za bežno sekundo, so si želeli še več, občutek jih je prevzel do te mere, da so hrepeneli samo še po tem. ''zakaj me obtožuješ? mogoče pa se počutim neverjetno klavrno, ker vsi okrog mene skrivnostno umirajo,'' se je namuznil. hodil je nevarno blizu linije, ko bo preprosto izbruhnila in ga oklufotala – če si je sploh kdaj dovolila izgubiti toliko samokontrole in se prepustiti osnovni agresiji, ki se kopiči v njej v njegovi bližini. ''prepričan sem da je bila ura sedem. kamera na westwoodovi 14 nad drogerijo ti bo dala odličen vpogled v najino slovo. kamera nasproti mojega stanovanja pa pokazala, da sem petnajst minut kasneje vstopil v moj blok,'' je odvrnil, nato pa se skorajda zasmejal ob omembi celonočne zabave. bilo je smešno, kako so ga ljudje imeli za enega od njih. toda kara ni mogla vedeti, da se nikakor ni predajal enakim razvadam kot oni. alkohol ni bil po njegovem okusu, droge še manj. seks z ljudmi je bil morda za njegovo vrsto sprejemljiv, a kolikor je vedel so njihovi spolni partnerji naslednji dan pristali zakopani pod zemljo. ne, na njihov nivo se ni spuščal. sploh pa se ne bi zapletel s heroinsko odvisnico, če bi se mu že slučajno zahotelo kakšne bežne zabave. ''bila sva znanca. srečal sem jo včeraj, ko je zadeta slonela ob zidu. odvisna je bila od heroina – grozna odvisnost, droga te povsem preobrazi v povsem drugo osebo. v nekaj skoraj demonskega,'' se je nasmešek ob zadnji besedici samo še razširil, po dolgem časem je v sebi spet začutil malce adrenalina, kanček vznemirjenja ob tem nevarnem plesu. ''in kara... ni bilo nobene težke utrujenosti po celonočni zabavi. nisem spal z njo, raje imam svetlolaske,'' enostavno se ni mogel upreti komentiranju njene sleherne besede. ''prišel sem te pogledat,'' je nasmešek spretno zamrl, ko se je povsem resno zazrl naravnost v par oči nasproti njega in skomignil z rameni, kot da je bil odgovor najbolj samoumevna stvar na svetu. ''ne vem, zakaj na smrt gledaš kot na nekaj groznega, temnega – dokončnega,'' je nadaljeval in sedaj on rahlo priprl svoj pogled ob njenih nadaljnih vprašanji s katerimi je tako vztrajno vrtala vanj. hotela je milijon odgovorov, četudi je vedela, da resnice ne bo dobila. je upala, da se bo ujel na kakšni zanki in mu bo spodletelo? kako naivno. ''veš... diana, dekle, ki si jo našla pred petimi dnevi, je bila v sebi povsem zlomljena. se zavedaš kaj to pomeni? njen obstoj ji je povzročal bolečino, skrajno agonijo. smrt ji je pomenila odrešitev, vstopnico iz tega bednega življenja. je bila njena smrt res umor ali samo usluga?'' se je hlad tihoma prikradel v njegov glas, ko je obrnil pogled vstran v daljavo parka. ''dokler se ne boš enkrat počutila povsem ujeto, brez izhoda... do takrat se ti tudi sanjalo ne bo, kaj smrt v resnici je,'' je nekoliko odsotno zamrmral.
Nazaj na vrh Go down
kara southern

kara southern

Število prispevkov : 56
Reputation : 15
Join date : 19/05/2012
Age : 31
Kraj : new orleans, louisiana

city park of the bayou, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: city park of the bayou,   city park of the bayou, EmptyTor Maj 22, 2012 9:51 pm

    svetlolasec jo je navdajal z mešanimi občutki, ki si jih ni znala povsem dobro raztolmačiti. ni bil kriv njegov spol ali dejstvo, da se zaradi hitrega napredovanja ni imela časa ukvarjati z zmenkarijami ter z moškimi nasploh ni imela veliko opravka. ne, bilo je nekaj drugega kar ji ni in ni šlo v glavo. bilo je nekaj, kar jo je hkrati privlačilo in frustriralo. nekaj, da se je vsakič znova spravila v burno razpravo, namesto da bi hladno prezrla njegovo motečo prisotnost in bi ga imela zgolj za še enega radovedneža več ali morebitnega osumljenca glede na njegovo povezavo prav z vsako žrtvo. namerno je bila zadirčna in svojo neprofesionalnost ob vsakokratnem pričkanju z njim skušala nadomestiti z uradnostjo in med njima postaviti določeno mejo. nič ni pomagalo, seth se ni držal postavljenih okvirov in roko na srce, tudi sama ni bila nič bolj zagreta za vzdrževanje hladno profesionalnega odnosa. "vse prej kot rada. in jeza? je zaradi tebe samega in ne ker bi potrebovala grešnega kozla za še en umor," je proti njemu streljala s smrtonosnim pogledom in če bi ubijali, bi že zdavnaj padel kot pokošen. "kako samozavestno," se je posmehnila, kajti njegov nasmešek ji ni ušel. njene oči so spregledale le malo stvari, kar pa žal ni pomenilo spregledati njega in ga enkrat za vselej postaviti na pravo mesto. "morda predstavljaš izziv in so mi nerešljivi izzivi sicer v strast, a ne bi rekla da zato uživam ob tebi," se je bežno dotaknila resnice, kajti v neki meri je imel prav - izzive in sprva nerešljive uganke je preprosto oboževala. za nekoga, ki je vse razumel brez posebnega truda, so bila vprašanja v kategoriji 'misson impossible' prava poslastica. "že res, vendar to ne pojasni vzpona kriminala s tvojim prihodom," je radoveden pogled uperila vanj zaradi narave izrečenih besed. "se distanciraš od nas običajnih smrtnikov?" se ni mogla upreti vprašanju, ko se je imel za več od navadnih ljudi in prhnila je v nadaljevanju njegovih besed. "klavrno? no, če to ni šala stoletja," je bil njen glas poln hladnega sarkazma, ko je z rokami v bokih se z jezo avtoritativno vstopila pred njim. zaradi mladosti in očitne uspešnosti je povsod uživala strahospoštovanje in avtoriteto, le pri njemu ji nikakor ni uspevalo. na trenutke je že imela zoprn občutek, da je prozorna. "kot vedno odlično pripravljen. zanima me kako bi te bilo najti s prsti v medu ali brez hlač," se je poslužila dveh prispodob in pričakovala, da se bo vtaknil v zadnjo. bilo bi ga zanimivo enkrat najditi nepripravljenega in to bi bilo tisto, kar bi ji bilo v veselje in predstavljalo zabavo. kara običajno ni bila škodoželjna, a v družbi z njim nikoli ni bila običajna v svojem obnašanju, v svojih odzivih. v glavo pa si ob tem dodala opomnik za posredovanje informacij naprej. če so kamere res zabeležile njegov prihod v stanovanje ob določeni uri, bodo spet morali iskati drugega morilca kot že vsakič v zadnjem času. ni bila presenečena, zgolj nekoliko razočarana, da se ji je spet izmuznil skozi prste. presneti de villers. "poznam odvisnost od heroina in ne potrebujem tvojega strokovnega mnenja," ga je zavrnila skupaj z njegovim nasmeškom in nadaljevala: "prej kot v odvisnikih, je v tebi nekaj demonskega," je nagnila glavo na stran in ga postrani pogledala ob premeritvi od glave do pet. lahko je bila pristranska zaradi njegovega spravljanja nje ob živce, ampak v njem je vseeno bilo nekaj temnega, kar bo prej ali slej že odkrila. "svetlolaske? " je nejeverno ponovila za njim in zasmejala se je - iskreno in iz srca zasmejala. "če te ne bi bolje poznala, bi rekla da je izrečeno celo v povezavi z mano, " je samo zmajala z glavo ob njegovi... kaj - še eni igri? "pogledat? zakaj natančno pa? mar nimaš pametnejšega dela, kot se mi motati pod nogami? " je tudi v njej smeh zamrl, z očmi je zavrtala v njegove in skušala prodreti v njegovo glavo, srce, dušo. hotela v njegovi maski najti razpoke in jih izkoristiti sebi v prid. "povej mi - kako vedno točno veš, kje me boš našel? vsakič znova si na prizorišču in hočeš mi prodajati zgodbice, da nimaš prstov vmes? " je bil njen glas varljivo sproščen, nevarno nedolžen. njegova igra jo je begala in hkrati fascinirala. nanjo je imel nenavaden vpliv, da so se ji možgani spremenili v grudasto kepo, nefunkcionalni. prvič se je v svoji vlogi počutila nesposobno in od togote bi včasih najraje kričala. "motiš se. smrti ne dojemam kot nekaj groznega in temnega. dojemam jo le kot del življenja in nekaj neizogibnega. vsak se prej ali slej sooči z njo, " je skomignila z rameni ob namrščenem čelu zaradi razmišljanja in nadaljevala: "kot grozne in temačne dojemam ljudi, ki si jemljejo pravico nekomu vzeti življenje, " je trdo pristavila, kajti morilce je iz dna srca mrzila. seth se je morda z njo igral mačke in miši, ko mu ni bilo mogoče nič konkretno oprijemljivega dokazati in lahko jo je na nek način fasciniral, vendar bosta opravila čim bo našla dokaz med njim in žrtvami kateri bo za spremembo tudi zdržal. "seveda, še eno v nenavadnih okoliščinah umorjeno dekle v povezavi s tabo, " je ustnice stisnila nejevoljno v ravno črto, njen pogled pa se je ohladil nekaj stopinj pod ničlo. "vedno je umor, kakšna usluga neki? je bila tudi usluga nerojenemu otroku? morilec ni zakrivil zgolj enega umora, ampak dva, " jo je zazeblo ob ledenem besu, kljub visokim poletnim temperaturam, ko se je spomnila na še eno temnolasko v obdukcijski sobi, katere umor še ni bil razrešen in je med avtopsijo v njej odkrila nekaj tednov star fetus. mladenka bi čez nekaj mesecev postala mama in mržnja do osebe krive za umor je zrasla še za precej stopničk. "po čem lahko sklepaš, da ne vem kaj naj bi bila smrt in kako se je počutiti v brezizhodnem položaju? bi mar morala biti zadrogirana prostitutka, da bi sploh lahko poznala temo, ki se zahrbtno splazi vate in si ti želi podrediti um, " se je razjezila ob njegovi neosnovani sodbi - bil je isti kot vsi ostali. še nekdo, ki je mislil, da ve več o njej kot ona sama. "zakaj mi torej ti ne bi povedal kaj je to smrt, ko naj bi bil že tak izvedenec zanjo? " je v posmehu vprašujoče privzdignila obrv in čakala na mnenje eksperta. ona seveda ni ničesar vedela - bila je naravnost uspešna in postlano ji je bilo z rožicami. kako drugače kot krasno naj bi se počutila - brezizhodnosti zaradi globoke osamljenosti, izobčenosti in izgubljenosti v tem svetu ni poznala. ona že ne.
Nazaj na vrh Go down
lysander al-naradef
fallen angel
fallen angel
lysander al-naradef

Število prispevkov : 268
Reputation : 66
Join date : 11/04/2012
Age : 27
Age : unknown / 33

city park of the bayou, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: city park of the bayou,   city park of the bayou, EmptyPet Maj 25, 2012 7:37 am

    njen pogled je bil tako zelo sovražno nastrojen, da je vsaka mehoba linij njenega obraza izginila neznano kam. v očeh ji je pisalo, da je v sebi starejša kot izgleda. na nek način mu je ugajala prav zaradi svoje inteligence. če mu je kateri od ljudi predstavljal nevarnost, potem je bila to zagotovo ona. v kolikor bi za sabo pustil kakšno sled, v kolikor bi ji podal kakšno informacijo – nemudoma bi začela seštevati ena in ena, ne bi trajalo dolgo, ko bi ugotovila, kdo v resnici je. ne glede na to, kako neverjetno bi se ji zdelo. ''verjemi, prišel bo čas, ko si boš še kako želela, da si prikažem za vogalom. vendar me takrat ne bo,'' si je drznil podati svetlolaski manjšo napoved prihodnosti. ko se bo na njenem ljubem planetu razdivjala vojna, se bo za nekaj časa umaknil na stran. njegova naloga bo opravljena, seme zla zasejano in vrnil se bo šele takrat, ko bo potrebno pokončati zadnjega angela. ''se ne bi počutila še slabše, če ne bi imela na sumu mene? se ne počutiš nesposobno, ker nikakor ne moreš najti velikega zlobnega volka, ki kolje po mestu?'' je moral tudi sam igrati na bolečo točko njenega ponosa. če je človek posvečal svojemu delu toliko časa, kakor ona, potem je moralo biti neverjetno utrujajoče neprestano hoditi naokrog brez vidnih rezultatov. toliko umorov, pa niti enega samega konkretenga dokaza? presneto, počasi se bodo začeli norčevati iz nje. ''samozavestno in resnično - namreč nisi poskusila niti zanikati,'' se je namuznil in si naredil opomnik, da tudi njej občasno spodrsne. ''kara, skorajda bi ti verjel. vem, da ti nisem pri srcu in da me po vsej verjetnosti preziraš... toda prepričan sem, da si že slišala za jezen in sovražen seks?'' je ob vprašanju rahlo nagnil glavo v stran. ni dvomil, da bo dobil zanimivo reakcijo. izgledala je preveč... popolno, da bi se je lahko takšna tema dejansko dotaknila. saj bi nadaljeval še s kakšnim dodatnim povprašanjem o tem ali je devica ali ne. toda že tako je hodil po tanki liniji in kdo ve kakšno kršenje zakona bi si lahko izmislila, če bi nadlegoval državno uslužbenko. ''sicer pa ne bi smela zapravljati časa s sovražnim odnosom do mene. mar nimaš morilca tod naokrog, ki ga je potrebno spraviti za rešetke?'' je razširil roke in z dlanmi nakazal na celotno okolico krog njiju. po svetu se je podilo milijone bednikov, ki so počeli veliko hujše stvari kot on. za njeno dobro se je šlo, ko ji je takole spotoma predlagal, naj svoj trud usmeri kam drugam. ''vzpon kriminala je povezan s psihološkim profilom tega mesta, s sociološkimi dejavniki kot je globalna kriza. pripisuješ mi preveliko vrednost s tem ko trdiš, da sem jaz glavni faktor,'' je skomignil z rameni. tudi on ji je znal navajati nekaj velikih pompoznih besed ter jih malce zasukati naokrog. če je mislila, da ga bo v kratkem lahko spravila v kot, se je krepko motila. ''distanciram se od povprečnežev. ti ne sodiš med njih, zato skorajda uživam v tvoji družbi,'' je odvrnil z brilijantnim nasmeškom – sploh ni vedela, kako prav je imela. vendar je tudi sama sodila med običajne smrtnike, nekaj na kar se je moral stalno opominjati. ni mu bila enaka, bila je ena od njih. ''pazi, kara. malce preblizu mi stojiš,'' je s pogledom zdrsel navzdol po njeni postavi, ko je stopila naravnost naprej predenj in ročice uprla v boke. ni delovala preveč zastrašujoče, ne njemu. ''če takšna taktika zastraševanja deluje na tvojih mehkužnih sodelavcih, se boš morala malce bolj potruditi,'' je prav počasi dvignil pogled nazaj navzgor proti njenemu obrazu. polna sarkazma, hladu, prezira. vse samo zaradi njega. sam bi se zamislil nad sabo, če bi nekdo imel takšen vpliv nad njim, da bi občasno stopil iz svoje kože. ''oprosti, malce sem se zmedel. prsti v medu? brez hlač?'' je nadaljeval z vidnim posmehovanjem iz njene sleherne besede. ''zanima te, kako izgledam brez hlač?'' je rahlo privzdignil obrvi in tako storil točno tisto, kar je pričakovala – se še naprej vtikal v prav vse, kar je prišlo iz njenih ust. ''ravno to je napačen vidik – ne gre se za strokovno mnenje ali definicije iz učbenika. gre se za to, kaj naredi človeku psihično. o tem se ti tudi sanja ne. to kar tebi dostavijo je hladno in mrtvo, vidiš samo posledice in ne celoten razkroj njegovega bistva,'' se je namrščil, ker ga nikakor ne bi mogla sestreliti z milijonom definicij iz njenih leksikonov, ki jih je glodala v prezgodnjih študentskih letih. bila je preveč čista in nedolžna, da bi lahko poznala nekaj tako surovega kot je razjedanje heroina skozi človeško notranjost. ''morda,'' je preprosto skomignil z rameni ob povezovanju njega in demonov. ''ravno to je problem, kara. sploh me ne poznaš. koliko sem star? kje sem rojen? zakaj sem prišel v mesto? kaj počnem z vsemi temi dekleti? kako mi je uspelo petim ženskam prerezati vrat brez mlake krvi ob njihovi strani?'' je proti njej naciljal malo morje vprašanj, ki so ji morala rojiti po glavi. ni imela pojma, vedela je tisto, kar ji je dovolil vedeti. poznala je zgolj kuliso, ki so jo videli tudi ostali. morda je občasno videla še v zaodrje, toda samo toliko, kolikor je smela. ''in navezovalo se je nate... tisto s svetlolaskami,'' je mimogrede pristavil in prikimal, da bi dodal še nekaj trdilne teže svojim besedam. ''morilec se vedno vrže na prizorišče svojih zločinov – pravijo. dve leti nazaj je bil tukaj umorjen trileten deček,'' je pomignil proti malemu nagrobniku na levi, ki se je skrival pod gostim grmičevjem in vejevjem ožganim od poletne vročine. ''tukaj sem zato, da ti pomagam. lahko bi ti ga pomagal ujeti, tistega, ki jo je umoril. imam veze... tam spodaj, lahko poizvem naokrog,'' ji je prvič v zgodovini njunega kratkega poznanstva ponudil pomoč. sumil je, da ima dekle preveč ponosa, da bi sploh vzela njegov predlog v razmislek, a znala je presenečati. ''še vedno ne razumeš,'' je globoko zavzdihnil in dvignil dlani v zrak, tokrat se je predal. tokrat. vnovič je skomignil z rameni, povsem brezizrano, ob omembi fetusa. tako ali tako je vedela, da se ga takšne stvari ne dotaknejo niti malo in gotovo ni nameraval igrati lažne zgroženosti ali pretresenosti. ''ne bi ti povedal, ker nisi pripravljena,'' je prezrl njen posmeh z ledenim glasom, ki je zarezal skozi vroč poletni dan.
Nazaj na vrh Go down
kara southern

kara southern

Število prispevkov : 56
Reputation : 15
Join date : 19/05/2012
Age : 31
Kraj : new orleans, louisiana

city park of the bayou, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: city park of the bayou,   city park of the bayou, EmptySob Maj 26, 2012 1:51 am

    "močno dvomim v kaj takšnega. ne potrebujem tebe in da se mi narišeš kjerkoli pred nosom," je dejala prepričana v svoje besede. njegove prisotnosti zagotovo ni potrebovala in še manj si ji jo je želela v svoji bližini. z občutkom da laže sama sebi kot pes teče, se raje sploh ni ukvarjala in je nadležen glasek v sebi raje potlačila nazaj kamor je spadal - v temačne globine. "in kaj natanko mi pomaga, če imam na sumu tebe, kajti vedno se nekako izmuzneš?" ga je grdo pogledala, ko je več kot očitno namigoval na njeno nesposobnost ujeti presnetega morilca, ki je nekaznovano za sabo serijsko puščal žrtev za žrtvijo. vsakodnevno mrcvarjenje možganov v iskanju rezultatov ni obrodilo sadov, kot tudi ne večkratno preverjanje že znanega, če je nekje med procesom obdukcije spregledala kaj ključnega. žal ni odkrila nič novega, kajti v svojem delu je bila pedantna in so bili spodrsljaji redki, skoraj nični. morda je res postajala prekleto nesposobna. "slišala že... kar pa ne pomeni, da imam kakšen interes se spuščati v jezen in sovražen seks s komerkoli. in prihrani mi s svojimi duhovitimi pripombami, kajti s tabo zagotovo ne mislim razpravljati o svojem spolnem življenju in še manj me zanima tvoje," je pripomnila preden bi se spet vtaknil v vsako njeno besedo, kar je očitno postala njegova nova misija. oporekati ji je moral na vsakem koraku in definitivno se ga njeno privatno življenje niti slučajno ni zadevalo, kot tudi ne s kom seksa ali na kakšen način ali če sploh kaj. "kaj pa vem? mogoče sem ga pa že našla in ta trenutek stojim pred njim? morda se mi sploh ni potrebno več ubadati z iskanjem," se je v sarkazmu široko nasmehnila in razkrila dve vrsti bleščeče belih zob. z njegovo očitno provokacijo se sploh ni ukvarjala, četudi bi se res morala spraviti ven iz parka in k novi temnolaski, ki je čakala nanjo, da ji posveti vso svojo pozornost. tu je zgolj zgubljala dragoceni čas, a svinec v nogah ji je preprečeval odhod in je skoraj s pričakovanjem čakala s čim ji bo še veselo serviral na pladnju. "dejavnikov je nedvomno precej, seveda pa ne gre zanemariti prav nobenega faktorja," ni nameravala ovreči njegove morebitne vpletenosti v porast kriminala v zadnjem času. konkretnih dokazov o njegovi krivdi reseda ni bilo, vendar ni bilo niti takih, ki bi sethovo vpletenost povsem ovrgli. okoli njega je bilo preveč naključji, da bi jih šlo zanemariti kot take. ne, bilo je nekaj več. nekaj čemur bo morala prej ali slej še priti do dna. "pripisuješ mi prevelik pomen. v množici ljudi sem le še en povprečnež več," je ni preslepil njegov bleščeč nasmešek. skupaj z ostalo populacijo ni bila nič posebnega - še ena mlada svetlolaska. morda z bolj resnobnim in odraslim pogledom v očeh za svoja leta, a nič več kot to. ob njegovem opozorilu se ni umaknila stran in prenehala s poseganjem v njegov v osebni prostor. preveč je bila jezna in še toliko bolj neustrašna. "nobene taktike zastraševanja ne potrebujem na svojih sodelavcih. sploh pa niti slučajno niso mehkužni," se je čutila dolžno zagovarjati jih in njen prezir do njega se je zgolj še poglobil. ni imela toliko težav, če je nekdo udrihal čez njo, kot pa čez njene nič krive sodelavce, ki so svoje delo odlično opravljali. v takih trenutkih se je odzvala nagonsko, kot mama ki pred nevarnostjo brani svoje mladiče. in če se bo odločil še dalje trositi pripombe, bodo grdi pogledi podkrepljeni še s čim drugim. "oh, ne verjamem da bi videla kaj posebno novega. sploh pa bi se brez njih po vsej verjetnosti pristal samo v primeru, če se znajdeš na moji mizi," se je sladko nasmehnila ob ne tako sladkih besedah izrečenih za kazen, ker se je moral vtikati v vsako njeno besedico. "glede na to kako veliko veš - si psiholog ali odvisnik?" jo je zanimalo, ko ji ni in ni nehal zagotavljati da nima pojma in so njene predstave čisto napačne. mar je res dajala vtis, da nima pojma o življenju in je edino njeno znanje tisto pridobljeno iz knjig?
    imel je prav, ni ga poznala. o njem je vedela zgolj nekaj pičlih podatkov in videti je bilo, kakor da pred prihodom v njeno mesto sploh ni obstajal. zato jo je najbrž še toliko bolj fasciniral in mu je hotela priti do konca, do samega dna v tem oceanu skrivnosti. "uživaš, ko stresaš sol na rano? imaš sadistična nagnjenja?" se je namrščila ob njegovih dobro nacentriranih besedah in vprašanj, ki so jo mučila v zadnjem času in jih nikakor ni znala smiselno pojasniti sebi, kaj šele komu drugemu. za trenutek se je izgubila v mislih ob razbijanju glave zaradi slepe ulice v kateri se je znašla in le vprašujoče je privzdignila obrv, prej zaradi tona glasu kot samih besed. "zakaj name?" njeno vprašanje ne bi moglo biti bolj preprosto, čeprav odgovora nanj niti ni pričakovala. "ne potrebujem tvojega predavanja o filozofiji obnašanja morilcev. poleg tega poznam primer o tem triletnem dečku. bilo je v vseh medijih... in bil je moj prvi primer," je z zavzdihom tišje pridala bolj zase kot zanj, ko jo je spomnil na odmeven umor dečka in je ona istočasno takrat ravno opravljala specializacijo iz sodne medicine. bila je zraven pri obdukciji in še vedno čutila žalost, ko se je spomnila na majceno telo fantka, ki bi se moral v tistem poletnem dnevu zunaj igrati s svojim psičkom in ne ležati v hladni sobi pod močnimi lučmi brez kančka življenja v sebi. "morda se res vrnejo, vendar z enakim vzorcem. med njima zaenkrat ni še nobene povezave - kot tudi ne z drugimi umori," je dodala in ni na slepo sklepala o čemerkoli. po obdukciji bo vedela več in delala zaključke. "pomagaš? bi rad bil pri koritu in s tem dosegel, da se vsi sumi proti tebi ovržejo?" niti za trenutek ni verjela v njegovo ponujeno pomoč, sicer pa njej niti ni imel kaj pomagati, če ni njegov naziv bil doktor patologije. ona ni šla za sledmi in se za morilci podila s pištolo za pasom - njeno delo je v obdukcijski in na terenu samo ob najdeni novi žrtvi. "tam spodaj? kje - v peklu?" je bolj navrgla kot dejansko mislila. v pekel in nebesa ni verjela, tudi v cerkev ni več stopila od materinega pogreba. bog se ji je z njeno smrtjo zameril. "vsega očitno tudi jaz ne morem razumeti," se je namrdnila, kajti pripombe se ni mogla vzdržati. njegova hladnost je ni presenetila, ni iskala zgroženosti ali delitve sočutja ob dveh ugaslih življenjih. pravzaprav bi dala roko v ogenj, da novica zanj ni bila nič novega. "torej še nekdo, ki ga niso drugega kot besede in ki misli, da ve vse o meni," ga je sovražno nastrojeno ošinila s pogledom, preden se je z njim premaknila na njuno okolico. ob vročem poletnem dnevu ji je znoj tekel po hrbtu in bela bluza se ji je neprijetno lepila na hrbet, s čimer je občutila zgolj večjo nejevoljo in opomnik, da je skrajni čas za vrnitev na delo. morilca ne bo ujela, če se bo sredi parka pregovarjala s svetlolascem. "kakršnokoli igrico se že greš, opusti jo," je nato premagala razdaljo med njima, ko je z drobnim iztegnjenim prstom zavrtala v njegov prsni koš, istočasno pa z ledeno modrimi očmi zavrtala v njegove. "niti slučajno se nimam časa ukvarjati z njimi. zaradi mene lahko pomagaš, bog ve da je vsaka pomoč potrebna," je zavzdihnila zaradi slepe ulice, kjer so se nahajali v zadnjem času in nadaljevala: "ampak če dobim na mizo še eno truplo v povezavi s tabo, ti zagotavljam da ne bom mirovala dokler te ne spravim tja kamor spadaš. tudi če po nekem čudežu izgineš iz najbolj varovanega zapora, te bom vedno našla. potegnila te bom ven na dan iz vsake črne luknje kot majhnega ničvrednega črva - vsakič znova in znova... morda sem neizkušena, mlada in brez super sposobnosti, vendar me to ne bo ustavilo. nikoli," je bil njen glas ob izbruhu ob napovedovanjem mu vojne, tih in miren, brez jeze, če bo še naprej vsem po vrsti mešal štrene - njej seveda še najbolj. lahko se je norčeval in ji vse skupaj vrgel nazaj v glavo, a ne bi mogla biti bolj resna. "konec predstave, de villers," se je umaknila proč, s tem med njima ponovno vzpostavila potrebno razdaljo in na sredino postavila debel zid, z namenom zaščititi se pred njim in njegovim nevarnim vplivom nanjo, ob katerem so bila njena kolena mehka, možgani pa otrpli in nerazsodni.
Nazaj na vrh Go down
lysander al-naradef
fallen angel
fallen angel
lysander al-naradef

Število prispevkov : 268
Reputation : 66
Join date : 11/04/2012
Age : 27
Age : unknown / 33

city park of the bayou, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: city park of the bayou,   city park of the bayou, EmptyNed Maj 27, 2012 5:26 am

    samo prikimal je na njene besede, ki so odražale strogo prepričanje v to kar govori, četudi se je nekje v daljini njenega pogleda iskrila povsem drugačna zgodba. ni bilo pametno, da mu njeno mnenje sploh kaj pomeni, da sploh kaj da nanj. toda tako zelo rad bi ji dokazal v kakšni zmoti živi, jo prisilil do tega, da odpre oči in se reši dokler se še more. živela je prehitro za svoja leta, dosegla je preveč, ne glede na to, kako čudno se sliši. ''v redu. tvojo željo bom v prihodnje upošteval in se ne bom več risal kjerkoli pred tvojim nosom,'' je pristavil zraven in tudi sam v glas postavil odločnost. morda je bilo tako še pametneje. da se drži stran od nje in ji pusti da koplje naokrog med morilci in zločini ter najde uteho v iskanju pravice. naj ima svetlolaska to drobno zadovoljstvo preden bo prišla zadnja sodba in bo ostala praznih rok, brez vsega. ''če se ti vedno izmuznem, potem to morda pomeni, da imaš na sumu napačno osebo, se ti ne zdi?'' je vprašujoče privzdignil obrvi. resda je nekaj njenih ogledancev res pospravil on, vendar če ga je tako vztrajno lovila, potem je res osredotočala svojo pozornost na napačno osebo. sploh pa ji ni predstavljal večje nevarnosti, vsaj ne zaenkrat. ''nisem ti niti nameraval razlagati o mojem sicer neobstoječem spolnem življenju, kara,'' se je bežno nasmehnil, ko mu jo je uspelo vznemiriti z ne ravno nedolžno pripombo. ''morda pa bi morala najti dejanske dokaze, da bi prasca spravila v zapor,'' je zmajal z glavo, ko je vztrajala pri svojem in še naprej njega krivila za vse svoje nerešljive primere. z veseljem bi ji pomagal najti morilca – vendarle ni bil edini, ki v tem mestu ubija. toda glede na to, da je svetlolaska več kot samo ponosna, je bila njegova pomoč nezaželjena in povsem odveč. ''oba veva, da si vse prej kot povprečna,'' je s tišjim glasom zamrmral še enkrat in pogled osredotočil na dogajanje za njenim hrbtom, kjer so njeni sodelavci še naprej brezupno skakali okrog trupla in iskali še tako nepomembne detajle in jih poskušali razbrati, pretvoriti v dejanske dokaze. ''če primerjam tebe z njimi, potem so več kot samo mehkužni. manjka jim odločnosti, preciznosti, dejanske inteligence,'' jo je zopet popravil, ne da bi dal kakšen znak, da ga jezi, ko mu venomer ugovarja ali ko zagovarja nesposobne ljudi, ki so sledili njenim ukazom. morda pa sta si bila bolj podobna, kot bi si človek lahko mislil – oba sta obenem poslušala ukaze in jim sledila, obenem pa je za njima stala mala armada, ki je bila odvisna od njiju. le da na njenih plečih ni visela usoda celotnega človeštva. ''psiholog in odvisnik,'' je skomignil z rameni in si nadel neprecenljiv nasmešek.
    ''kakšno sol in na katero rano?'' se je namrščil ob njenih besedah in preprosto zmajal z glavo. vse je bilo zgolj hladna odkrita resnica na dlani, dejstva. o njem ni vedela ničesar in tako bo tudi ostalo, ni pa si mogla kar sama od sebe vzeti pravico in sklepati, obsojati, ne glede na to, kako prav je imela včasih. ''morda bi me mogla včasih samo naravnost vprašati, kar želiš vedeti. tako kot vedno vprašaš, če je to moje delo – odgovorim ti da ne in odgovorim ti iskreno. ta ženska za tvojim hrbtom, tega nisem storil,'' je nadaljeval, ob njenem nadaljnem vprašanju pa se naglas zasmejal od ironije. je bila res lahko prav ona prva v vrsti forenzikov in obenem tako slepa? ''ne vem, ker imaš svetle lase, izgledaš presneto dobro in imaš v glavi nekaj pameti. zato,'' je skomignil z rameni in dodal še en kratek odrezan smeh. očitno je moral vse izreči kar direktno, pa še to je bilo vprašanje, če bo sprejela njegove besede ali ji bo potrebno še narisati. ''veš... vse bi bilo lažje, če ne bi bila venomer tako sovražno nastrojena in ne bi mislila o vsem najslabše,'' je nadaljeval z veliko tišjim tonom, ki je govoril o neke vrste resignaciji. še takrat, ko je poskušal storiti kakšno dobro delo, se je vse obrnilo naokrog in ga udarilo po betici. ''pomagal bi ti rad, ker vem, da te spravlja ob živce, ko ne moreš razrešiti primerov,'' je zavzdihnil in dvignil pogled nazaj proti njej ter se enkrat za vselej soočil s pričakovanim prezirom v njenih očeh. komaj opazno se je zdrznil ob njeni omembi pekla, a se otresel tiste trohice strahu, ko je zaznal posmehljiv ton v glasu. še vedela ni, kako prav ima in kako blizu je resnice. ''pozabi, nima smisla...'' je vnovič pogledal stran od nje in napravil korak nazaj, med njiju postavil nekaj razdalje. ''torej sva ista. ti predvidevaš cel kup reči o meni in jaz bom storil isto zate. nadležno kajne? ko te ljudje obsojajo, brez da bi te poznali?'' je sled cinizma spreletela njegov izraz, ko je dlani potisnil v prednje žepe temnih kavbojk. nato pa je prevzel isto brezizranost in hlad, ko jo je spremljal s pogledom in njeno premagovanje postavljene razdalje. ''poizvedel bom naokrog in ti sporočil, ko dobim kakšno konkretno informacijo. in brez skrbi, ne bo se ti potrebno ukvarjati z mojimi trupli – jih bom pospravil... ali pa bodo nazaj oživela ampak ta zgodba je za drugič,'' se je le rahlo nasmehnil in ji vrgel novo kost, ki jo bo glodala do prihodnjega srečanja. vedel je, da misli resno. sposobna bi bila prav vsakogar stisniti v kot in iz njega izsiliti priznanje, vsakogar samo njega ne. ''do naslednjič, kara,'' je odvrnil v pozdrav in naredil kratek eleganten priklon naprej za dodatno dramatičnost. ko se je zravnal, je še nekaj minut ostal na svojem mestu in jo spremljal s pogledom, vse dokler ni prispela nazaj h kraju zločina in se pričela pomenkovati s sodelavcami. da, kara southern je bila vse prej kot povprečna.

    c'est fini. :3
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content




city park of the bayou, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: city park of the bayou,   city park of the bayou, Empty

Nazaj na vrh Go down
 
city park of the bayou,
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
ashes to ashes :: and it makes me wonder :: 
how everything still turns to gold,
 :: 
pre-apocalypse,
 :: 
pogovori,
-
Pojdi na: