ashes to ashes
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.



 
KazaloIščiRegistriraj sePrijava

 

 the jackson square stands,

Go down 
AvtorSporočilo
lysander al-naradef
fallen angel
fallen angel
lysander al-naradef

Število prispevkov : 268
Reputation : 66
Join date : 11/04/2012
Age : 27
Age : unknown / 33

the jackson square stands, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: the jackson square stands,   the jackson square stands, EmptySob Maj 26, 2012 4:37 pm

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
cymille de light
dancing like the flames
dancing like the flames
cymille de light

Število prispevkov : 111
Reputation : 10
Join date : 19/05/2012
Age : 20

the jackson square stands, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: the jackson square stands,   the jackson square stands, EmptyPon Maj 28, 2012 1:42 am

this was write for angel, juliet monroe/ariel. here is 448 words.
    cymille se je, v elegantni črni obleki, oprijeti, ki ji je segala do kolen, sprehajala po ulicah ravno na dan praznika mardi gras. izgledala je prečudovito mamljivo in rjavi lasje so se ju usipali po ramenih. bil je vroč avgust in seveda je bila cym na to pripravljena. njena obleka je bila namreč iz lahnega satena, ki ji ni povzročal preglavic, in obleka je bila brez rokavov. medtem ko je hodila po ulici jackson square, so se za njo obračali pogledi zavistnih starejših ženic in pohotnih moških... toda cym jim ni namenila niti pogleda. niso je namreč zanimali ne eni ne drugi. če bi bilo po njenem, bi sicer ostala v hišici in zatemnila naoknice, toda njena teta je še vedno ležala tam, na pol zavestna na pol nezavestna. družinski zdravnik(in tudi edini zdravnik, ki so mu de lightovi zaupali)pa se je mudil nekje na panami in je sporočil, da bo prišel šele v nekaj tednih. nekaj tednih! ta čas pa je morala rjavolasa balerina skrbeti za svojo teto, ke je ves čas nekaj nesmiselno momljala o meglicah in kako prihaja poguba za ves svet. cym se je sicer potrudila, da je ne bi poslušala, toda ni je uspelo... ne ravno. vse besede njene tete vivien so se zdele kot neko svarilo, kot nekaj resničnega. govorila je o utelešenih meglicah, ki bodo uničile svet. toda nič ni rekla, kaj se bo zgodilo z ljudmi. rjavolaska je zavzdihnila. nekaj je bilo narobe. hudo narobe. tako je danes pustila vivien de light samo v njeni hiški, predvsem ker se je želela malce sprostiti in ne razmišljati o trapastih meglicah. ki pa so se pojavljale vse pogosteje.
    trapa! je skušala samo sebe nahruliti cymille. prišla si, da se ne bi preobremljevala s tem, in zdaj še tukaj misliš na te trapaste meglice in strašansko zmešano teto! skušala je pozabiti na meglice, in na nek način ji je to tudi uspelo. nedaleč od sebe je namreč zagledala lepo dekle s rjavimi lasmi. vsaj tako je domnevala, na daleč se namreč ni videlo kaj pretirano dobro. imela je lepo postavo, obline. pa ne da bi cym zanimala dekleta. nasprotno. že se je hotela odpraviti k dekletu, ampak spredvidela, da to verjetno ne bo potrebno-dekle se je namreč že odpravilo k njej. cym se je rahlo nasmehnila. bila je v pričakovanju, kakor mama pred porodom-toda to je seveda neumna primerjava. bila je pač malce... morda vesela, drugi prebivalci new orleansa so se je namreč prav radi ogibali in niso hoteli spregovoriti niti besedice z njo. nanjo so gledali z zavisjo, s strahospoštovanjem, včasih z jezo, ker jim je kaj prevzela ali kaj drugega-toda nikoli se ji še ni zgodilo, da bi nanjo gledali z veseljem.
Nazaj na vrh Go down
kara southern

kara southern

Število prispevkov : 56
Reputation : 15
Join date : 19/05/2012
Age : 31
Kraj : new orleans, louisiana

the jackson square stands, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: the jackson square stands,   the jackson square stands, EmptyTor Maj 29, 2012 8:17 am

    for aeneus :3
    note: sry it's crappy start -.-

    vsakodneven obisk festivala je postal skoraj obvezni ritual v njenem vsakdanjiku. včasih je bil dovolj samo kratek sprehod po glavni ulici, čeprav je do doma ali v službo zato porabila še enkrat več časa zaradi gneče in konstantnemu umikanju pijanih napol golih razvnetih skupinic ljudi paradirajoče po avditoriju. ni znala dobro si razjasniti, vendar je nekaj fascinantnega videla v njihovem brezsramnemu predajanju razuzdanosti in hedonizmu. homoseksualci je niso odbijali kot nekatere homofobe, kot tudi ne golota in razkazovanje čim več kar se je dalo, kajti navsezadnje njene oči niso videle nič novega od tistega kar je videla vsak dan v svojem delu. niti slučajno ni spadala v krog občutljivih rožic s potiskanimi oblekicami z volančki, ki so se dnevno sestajale na čajankah pri eni izmed njih in se igrale mestne opravljivke - omedlele pa ob preveč razkrite kože in malo bolj intenzivnega neprijetnega vonja. če ona ni vedela ničesar o pravem življenju, kot so ji znali očitati, so obstajali med njimi še mnogi drugi, ki so imeli še manj pojma kot ona sama, ki se je raje zatekala v delo, kakor da bi živela in zajemala življenje z zvrhano žlico. najbrž bi ga, če se stvari ne bi že v samem njenem začetku zasukale v tej smeri kot so se, ampak bi krenile čisto po novi poti. bilo je vprašanje za milijon dolarjev, kakšna bi bila danes ob drugačnem poteku dogodkov - vendar se s takšnimi in podobnimi fiktivnimi vprašanji ni ukvarjala in se ni nameravala. spremenili niso ničesar in tudi nobenega zadovoljstva niso prinesli. zgolj neizpolnjena hrepenenja nemogočih in nedosegljivih sanj. seganje po zvezdah, z zavedanjem globoko v sebi, da jih nikdar ne boš dosegel in držal v svojih dlaneh. ona se je raje osredotočala na pomembnejša vprašanja in puščala za seboj vso navlako preteklosti ali pa se vsaj trudila v tej smeri. včasih lovkam ni bilo moč pobegniti, kot tudi ne preteklosti z njenimi dejanji in ljudi vred. in kot nekoč se je tudi še danes rada pomešala med ljudi na mardi grasu. bilo je pozno popoldne in vročina je kljub zadnjim vzdihljajem avgusta, še precej dobro pritiskala in silila ljudi v skrivanje po senčkah pod drevesi ali v prijetno klimatizirane bare, ki so v teh dneh zaradi vročine kot tudi festivala imeli še posebno velik dobiček. tudi sama si je kmalu pri eni izmed številnih stojnic s pijačo omislila plastenko vode, kajti po nekaj korakih sta se ji kratka bela majica in krilo do sredine stegen že neprijetno zaradi potu lepila na kožo, da si je želela samo še domov in pod prho. njen dan je bil dolg in naporen, njena želja pa je bila samo še dati vse štiri od sebe. svoj korak je pospešila, s tem pa spregledala osebo, ki ji je prišla iz njene desne strani in trčila je vanjo. tiha kletvica ji je zdrsnila z ustnic preden bi jo uspela zadržati in tudi odskočiti ji ni uspelo dovolj hitro, da se po njej ob trku ne bi razlil temnolaščev kozarec pijače. zavihala je nos ob vonju postanega piva, ki se je namesto v kozarcu sedaj nahajal na njenih rokah in sprednjemu delu majice. pogleda ni takoj usmerila k temnolascu, ki se je oklepal njene podlahti v očitni rahli pijanski omotici, vendar ji je opravičilo kljub temu zdrsnilo z ustnic: "res mi je žal, sploh vas nisem videla," se je skrušeno nasmehnila in postavo s katero je imela pravkar bližnje srečanje bolje pogledala, ob tem pa skoraj obnemela. "aeneus?" so njeni možgani prepoznali osebo, s katero je nekoč delila nekaj mesecev razred, čeprav je bil tri leta starejši. skrajno šokirano je zrla v njegovo zanemarjeno pojavo, kajti ni je bilo ravno najtežje zgrešiti. zdelo se je, kot da se je eden izmed ljudi, ki je niso izobčili iz družbe, že zdavnaj zapustil in postal bleda senca tistega temnolasca, ki se je ga je spominjala kara. "si to res ti?" je iskala še eno potrditev, da je možgani niso prevarali zaradi vročine, čeprav je vedela da je niso. "ne vem, če se me sploh spominjaš... nekoč sem pristala v tvojem razredu. tri leta mlajša čudaška svetlolaska," so ji oči begale po njegovem obrazu in dvomile, da jo bo po vseh teh letih sploh prepoznal.
Nazaj na vrh Go down
-
love is lost on you
love is lost on you
-

Število prispevkov : 320
Reputation : 37
Join date : 11/04/2012
Age : 23
Kraj : new orleans

the jackson square stands, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: the jackson square stands,   the jackson square stands, EmptyNed Jun 03, 2012 10:20 am

    this is for amazing cymille. oprosti, ker si res dolgo čakala na tale moj prispevek in upam, da se ti ne zdi narobe, da bova najino povezavo nadaljevali tam, kjer si jo ti začela, čeprav je v bistvu med tem že postala demon.

    Za Juliet je bilo naporno dopoldne. Še vedno je bila ob enem obdana s tistim čudni, neprijetnim občutkom, ki je od včerajšnjega srečanja s Sethom kar ni hotel zapustiti. Tudi če si je še tako prizadevala in hotela misliti na karkoli drugega, je v glavi imela njegove besede. Besede, ki so sledile tistemu, kar mu je povedala ona - to pa so bile vse največje skrivnosti, ki mu jih je bila prisiljena povedati, ker angeli namreč ne morejo lagati. Vso jutri je hitela po mestu in niti predstavljati si ni mogla, da je lahko življenje ljudi tako naporno, seveda v drugačni smeri kot življenje Ariel, ki je bila tukaj s posebno nalogo, da zbere svojo vojsko. Ampak o tem kdaj drugič. Ura je bila komaj okoli četrte popoldne, Juliet pa je bila že tako izmučena, da bi se najraje ulegla na posteljo in zaspala. Pa vseeno ni mogla premagati radovednosti, katere se je v zadnjih tednih najverjetneje nalezla od ljudi. Hotela je namreč videti slavni dogodek, ki se je ravno tistega dne odvijal v mestu - southern decadence, kot so ga imenovali. V tistem trenutku bi ji sicer veliko bolj prijal dolg sprehod v naravi, ampak saj vam pravim, da je radovednost najverjetneje nalezljiva. Oblečena v belo obleko, dolgo malo nad koleni, je ležala na postelji in božala eno izmed treh mačk, ki jih je imela doma. Še vedno se ni povsem vživela v ''človeško'' življenje in nemalokrat se je komu skoraj predstavila kot Ariel, vseeno pa si nikoli ni mislila, da so ljudje tako... zabavni. Vedno znova so jo spravili v smeh in zaenkrat ni imela nobenih težav v odnosih z njimi. Vstala je in obula čevlje s peto ter se počasi odpravila proti vhodnim vratom. Še vedno je živela s starši v njihovi majhni, a prikupni hišici, a teh takrat ni bilo doma, saj so odšli na dvotedenske počitnice nekam v Evropo. Sama je bila še zadnjo sekundo prepričana, da bo šla z njimi odkrivat lepote sveta preko morja, pa si je nato premislila, ker so jo v prihodnjih dnevih čakala pomembna predavanja, ki jih ni smela zamuditi. Ko je stala pred pragom in zaklepala vhodna vrata je hkrati tudi razmišljala o dogodkih preteklega večera. Je bil morda čas, da tudi ona poišče svojo žrtev? Bi se ji morda moralo muditi z zbiranjem vojske? Zakaj je bila pravzaprav ravno ona poslana na to nalogo? Ji bo uspelo? Takšna in drugačna vprašanja so se ji porajala v glavi in vedela je samo, da mora čimprej nehati misliti na resničnost in se vrniti v življenje prikupne Juliet, katere vlogo je trenutno igrala na svetu. Pa ji to ni najbolj uspevalo, saj je že čez dobrih pet minut zagledala dekle - super postava, dolgi čudoviti lasje. V glavnem, vse na njej je dajalo angelski videz, če mi dovolite uporabiti čisto izmišljeno besedno zvezo, ki so si jo izmislili nevedni ljudje. Ne da bi pred tem sploh kaj pomislila se ji je začela približevati. Do zdaj je imela na svoji strani le enega novega angela in časa je bilo z vsakim trenutkom manj. Morala je torej izkoristiti priložnost, četudi je bila ta tvegana. ''Živjo,'' jo je vljudno pozdravila in se nasmehnila, da bi s tem pritegnila njeno pozornost. No, saj najverjetneje jo je tako ali tako že, ker navsezadnje ne k nam ne pristopajo kar tako vsak dan neznanci. Če ne bi bila angel bi se v tistem trenutku najverjetneje počutila skrajno neprijetno, zdaj pa so bila njena čustva... popolnoma enaka kot prej - še vedno jo je bilo strah prihodnosti, ki se ji je približevala in rezultata, ki ga bo ta prinesla.
Nazaj na vrh Go down
https://ashes-to-ashes.forumsl.net
cymille de light
dancing like the flames
dancing like the flames
cymille de light

Število prispevkov : 111
Reputation : 10
Join date : 19/05/2012
Age : 20

the jackson square stands, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: the jackson square stands,   the jackson square stands, EmptyČet Jun 07, 2012 9:38 pm

this was write for angel, juliet monroe/ariel. here is 467 words.
it's ok in se strinjam.
    "pozdravljena," je odvrnila cymille in se prikupno nasmehnila svetlolaski-očitno ni imela tako temnih las, kot je cym najprej predvidevala. "cymille de light, ti pa si..." je podala roko neznanemu dekletu in začela resno premišljevati, če jo je že kdaj srečala. če bi zdaj noge premaknila v baletni položaj ali kaj podobnega, bi lahko videla, da so se svetle meglice kar združevale okoli dekleta. kar pa ni naredila. bilo pa je jasno, da ima to dekle nekaj v sebi, kar je zelo podobno svetlim meglicam... če ne celo enako. toda, bilo je vseeno, vsaj ta trenutek.
    cymille je opazovala dekle-njen izgled ni bil nekaj pretirano lepega, posebenga, grd pa tudi ni bil. njeni lasje so bili svetli, morda s kakšnim pramenom rjavkaste. lase je imela spete, toda že na prvi pogled se je videlo, da so urejeni. neznankine oči so bile nekaj med bleščečo temno zeleno in sivkasto, medtem ko so bile ustnice bledo roza barve in nekako niso spadale k obrazu. bile so rahlo prepolne-morda. vrat in drža sta bila lepo izoblikovana, toda cym je z lahkoto ugotovila, da neznanka zagotovo ni plesalka, vsaj ne plesalka, ki bi plesala balet. pri takšnih dekletih si takoj opazil poseben položaj nog, poleg tega so glavo vedno nosile nekoliko postrani. rjavolasa balerina ni vedela, kaj naj si misli o dekletu-medtem ko jo je nekje globoko v sebi nekaj na njej spominjalo na meglice, je bila na zunaj le malce lepša kot ostala dekleta, ki jih je cym spoznala.
    da pa ne bi bila nevljudna in tako še več časa cymille strmela v neznanko, je s pogledom rahlo preletela ulico okoli sebe. ljudje so se sprehajali, se smehljali in pozdravljali drug drugega. trgovci so s stojnic ponujali različne stvari, sadje in zelenjavo... ponekod celo meso in podobne izdelke. nebo je bilo jasno, z nekaj svetlimi oblački. nič ni kazalo na dež, sonce pa je še vedno prekleto pripekalo. cym si je šla z levo roko čez že tako popolno urejene lase in se zopet zazrla v neznanko.
    skušala je ne kazati, da bi bila na kakšen koli način čudna ali pa rhalo zlobna, kot je bila. danes se ji ni ravno dalo sklepati kakšnih sovraštev, čeprav je bilo to skorajda nemogoče-ali so bili lostali ljudje okoli nje vsi blaženi zaradi praznovanja neke parade, ali pa tečni in razdražljivi zaradi pripekajočega se sonc. cym ni spadala v nebono od skupin, vsaj trenutno ne. sonce jo je dokaj prijetno grelo, lanena obleka je namreč prepričevala, da bi ji bilo vroče, od časa do časa pa je zapihljala kakšna prijatna, mrzla sapica. tudi do praznovanja parade ji ni bilo kaj veliko-bila je samo parada in nič drugagea. nič, kar bi bilo pretirano pomembno v cyminem življenju. tako, da je cym ta trenutek spadala v nekakšno srednjo skupino-ni se ne veselila ob paradi ne bila razdražena zaradi vročine.
Nazaj na vrh Go down
-
love is lost on you
love is lost on you
-

Število prispevkov : 320
Reputation : 37
Join date : 11/04/2012
Age : 23
Kraj : new orleans

the jackson square stands, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: the jackson square stands,   the jackson square stands, EmptySob Jun 09, 2012 10:06 pm

    ''juliet monroe,'' je nadaljevala in ji segla v roko. z vsakim trenutkom, ki ga je preživela z cymille se ji je zdelo, da dekle le ni tako 'angelsko' kot je bilo videti na prvi pogled. družine de light, kar pa seveda ni pomenilo, da družina morda ne bi bila znana, saj je juliet tako ali tako večino časa preživela sama ali v ožjem krogu prijateljev. preprosto ji ni bilo pomembno za svet okoli nje, le da je imela nekaj ljudi, ki jim je lahko zaupala, živali in naravo, kjer je vedno našla zatočišče. dobro si je ogledala dekle pred sabo, ki je bilo videti zatopljeno v preučevanje okolice, čeprav je juliet lahko čutila, da tega ne počne, ker bi jo hotela ignorirati ali kaj podobnega. tudi sramežljiva ni bila videti, zato juliet res ni vedela, kaj bi lahko bil razlog za njeni početje. ''čudi me, da se nisva že prej spoznali,'' za trenutek se je ustavila. hotela je dodati, da deluje prijazno dekle, ampak... angeli niso smeli lagati. zato je očitno preveč sarkastično dodala: ''čeprav nisva ničesar zamudili, glede na to, da me že zdaj ignoriraš ali pa s svojim odsotnim obnašanjem vsaj daješ tak videz.'' zaradi tega juliet ni hotela biti angel, hotela je, da bi lahko bila sposobna lagati in biti takšna kot navadni ljudje. ampak to je bila le želja in vedela je, da se ne bo nikoli uresničila. bilo ji je žal, ker je tako nesramno nagovorila sogovorko, ni pa mogla povedati, da ni mislila tako. zato je raje bila nekaj trenutkov tiho in opazovala njeno reakcijo. ta seveda ni bila prijetna in od takrat je bila juliet prepričana, da se je o njenem karakterju močno zmotila. cymille je bila namreč kot rojena za demona in juliet je vedela, da bo seth najprej izbral takšne - popolne za vlogo, ki je sledila njihovemu človeškemu življenju. trenutki so postajali vedno bolj neprijetni, juliet pa ni imela pojma kaj naj stori. bi lahko kar tako odšla in pustila dekle povsem osuplo stati tukaj? bi se ji morala opravičiti, čeprav bi to storila s težavo in bi potem poslušala kritike ostalih angelov nad njenim početjem? ne, odločila se je, da bo pogovor preprosto nadaljevala, četudi se bo ta morda razvil v prepir. vsaj za teh nekaj minut je hotela biti kakor običajen človek s sovražniki in občutiti kako je, ko nekoga ne sovražiš le, ker je demon. ''kaj pa pravzaprav počneš tukaj?'' je vprašala povsem neumestno in neumno vprašanje, vseeno pa je uporabila malce lepši ton glasu in se skušala s tem nekako opravičiti za prejšnje besede. ''najverjetneje si študentka, kajne?'' je še vedno nadaljevala pogovor, kot da se pred le nekaj minutami ne bi zgodilo nič nenavadnega in kakor da sta čisto običajni bodoči prijateljici. cymille je odgovarjala vedno bolj negotovo in zato je juliet dobro vedela, da nikoli ne bosta prijateljici. če jo bo seth našel pa bosta tako ali tako v trenutku postali smrtni sovražnici, pa če bi si to želeli ali ne. ''si študentka? jaz študiram astrofiziko pa te še nikoli nisem videla na univerzi... potem si verjetno izbrala kakšen bolj družbeni predmet, kajne? ali pa si morda že zaposlena?'' je radovedno spraševala. čeprav so bili angeli nezmožni lagati so imeli posebno moč, s katero so se lahko reševali iz neprijetnih trenutkov kot je bil ta. problem je bil le, če njihovi sogovorci tega niso hoteli, kot tega ni hotela cymille, zato se je juliet po nekajminutnem poskušanju le odločila obupati in se prepustiti usodi, ki je bila namenjena njej in cymille.
Nazaj na vrh Go down
https://ashes-to-ashes.forumsl.net
cymille de light
dancing like the flames
dancing like the flames
cymille de light

Število prispevkov : 111
Reputation : 10
Join date : 19/05/2012
Age : 20

the jackson square stands, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: the jackson square stands,   the jackson square stands, EmptySob Jun 09, 2012 11:08 pm

this was write for angel, juliet monroe/ariel. here is 407 words.
i know, it's lame,
    "monroe?" je na glas premišljevala cymille. seveda je družino poznala-velika, člani le te pa naj bi si bili tako podobni, da naj bi jih bilo skorajda nemogoče prepoznati med seboj. ko pa je juliet rjavolaso balerino rahlo presenetila s svojo pripombo, se je ta poskušala čim manj zmesti. kdo je bilo to dekle, da si je upalo podobne stvari? "odsotnim obnašanjem? žal mi je, da si dobila takšno predstavo," v bistvu ji ni bilo. toda malce vljudnosti pa dandanes ne škodi, kajne? čeprav družina monroe ni bila dokaj bogata, je bila močna in razširjena. "samo okolico sem si ogledovala," je pripomnila. ni pa povedala tudi, da se je prvič, odkar je bila v new orleansu, udeležila paradi southern decadence-ali mardi gras. "kaj počnem tukaj?" rahlo je nagnila glavo na desno ramo, le toliko, da si je malce nategnila mišico na vratu. čeprav to ni bilo opazno. rahlo se je nasmehnila. "skušam pozabiti na svoje skrbi," je iskreno odgovorila, še sama ni vesela, zakaj. "da, študentka sem. astrofizika? naj pomislim..." rahlo se je ugriznila v ustnico. "saj res. astrofizika je ugotavljanje lastnosti zvezd in stelarnih objektov oziroma nekaj takšnega. sama študiram balet," seveda da jo juliet ni morala opaziti v univerzi-ponavadi je imela učne ure v bližnjem plesnem studiu. kjer jo je grace najprej od nekje devetih zjutraj do okoli sedmih zvečer mučila, razgibavala. in včasih je potem cym še malce ostala, če ji je kaj delalo težave... "sicer pa, tudi jaz te še nisem videla. kdaj si sploh prišla v new orleans?" rjavolasa balerina je spregovorila samo, da bi pregnala mučno tišino. nič drugega. "jaz sem tu že okoli tri leta," je še dodala, ko se je spomnila, kako se je pri njenih osemnajstih preselila od tete vivien(ki je ta trenutek ležala na kavču v njeni hiški in verjetno tarnala različne stvari o meglicah), kupila majhno hiško v predmestju new orleansa in se vpisala v študij baleta. takrat je bila grace edina, ki je hotela biti njena mentorica...
    cym pa ta trenutek ni marala misliti nanjo. z levo roko si je šla čez lase, pomežiknila, da bi si zbistrila pogled-pač nekaj običajnih kretenj, ki so bile že tako samodejne, da se rjavolaska sploh ni zavedala, da jih je naredila. med takšne kretnje se je prištevalo tudi prestopanje z noge na nogo, oziranje po prostoru in podobno-čeprav so bile še tako nepotrebne in čas zapravljajoče, so bile pogoste. kot je bilo pogosto sovraštvo med cymille in še nekaj osebki.
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content




the jackson square stands, Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: the jackson square stands,   the jackson square stands, Empty

Nazaj na vrh Go down
 
the jackson square stands,
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
ashes to ashes :: and it makes me wonder :: 
how everything still turns to gold,
 :: 
pre-apocalypse,
 :: 
pogovori,
-
Pojdi na: