Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
ashes to ashes
svet, kot ste ga poznali, ne obstaja več. vojna med angeli in demoni se je razplamtela do te stopnje, da je bilo življenje skorajda izbrisano iz obličja zemlje. le nekaj pripadnikov človeške vrste je še ostalo in si poiskalo zavetje v kraju, kamor ne more stopiti noga nadnaravnega bitja. pridruži se bitki za obstanek in pomagaj svoji vrsti, da prevzame vajeti v svoje roke in nadvlada ostale vrste!
forum ashes to ashes je rapid fire rpg. vaša sporočila naj bodo kratka, jedrnata, kvalitetna in predvsem - hitra (rapid). dolžina prispevkov načeloma ni omejena - so pa zaželjeni prispevki, ki niso daljši od 400 besed in so zapisani v čim krajšem času.
team
spotlight
currently happening: oakbrook fundraising:PRIJAVE best of july 2013:NOMINACIJE
Število prispevkov : 19 Reputation : 1 Join date : 21/05/2012
Naslov sporočila: d'angelo, clyde aaron Sre Maj 23, 2012 4:43 pm
[Only admins are allowed to see this image] clyde aaron d'angelo
twenty-three | new orleans, louisiana | unemployed | bi | vinnie woolston
i'm coming on like a hurricane, my lightning's flashing across the sky. you're only young but you're gonna die, i won't take no prisoners won't spare no lives.
[Only admins are allowed to see this image]
''d'angelo - nekako pomenljiv priimek, kajne? nikoli nisem mogel ugotoviti, od kje je prišel. in pravzaprav me tudi ne zanima, nenazadnje ga zadnje čase izgovorim povprečno enkrat na mesec, pa še to z velikim odporom... praktično od svojega rojstva sem sirota. pa ne, da se zaradi tega ne vem kako smilim sam sebi - pravzaprav mi v življenju manjka le malo stvari. toda če tri četrtine svojega življenja preživiš v nekakšni herojski utvari in ti potem nekdo, ki si ga dojemal kot zanesljivo osebo pri osemnajstih pove, da je bila tista tvoja predstava popolna laž - hja, zna ti precej otežiti v življenje, predvsem pa ti vliti nezaupanje do vsega in vsakogar. skratka, bilo je takole: ko sem se rodil, sem dobesedno takoj pristal v tetinih rokah – ona ji je namreč edina stala ob strani pri porodu, ker kogar koli drugega razen sestre tudi ni imela. seveda je umrla pri porodu, kar me niti ne čudi. kolikor sem slišal (čeprav sedaj temu ne verjamem več prav goreče) je bila celo življenje bolj slabotne sorte. in od takrat sem bil pri njeni precej starejši sestri, častitljivi gospe, ki nedvomno deluje izjemno žlahtno - toda ne na vzvišen način. ko mi je pri kakšnih treh letih začela govoriti o mojih starših, sem seveda poslušal odprtih ust in oči, moja ušesa pa so slišala veliko besed, kot so: prava heroja, resnično častivredna človeka, prijazna, skrbna. tako sem si že takrat podzavestno ustvaril podobo lepih in prijaznih staršev, ki bi mi vedno stala ob strani ter zame skrbela kolikor bi mogla. ne da bi šel za tem, se je to prepričanje tako močno zasidralo v mojo glavo, da nikakor ne bi bil sposoben sprejeti kakršno koli drugačno zgodbo. in teta mi je tudi ni govorila, še vedno je lajnala tisto svojo pravljico, ki bi si jo želel slišati vsak otrok, ki je ob rojstvu ostal sam. tudi ko sem bil že najstnik, sem jo včasih prosil, da mi pove tisto »slavno« zgodbo, ki sem jo imel rad. in pravzaprav sem bil do takrat, ko mi jo je še pripovedovala in mi vbijala v glavo sliko lepih, pametnih in nasploh enkratnih staršev, čisto v redu. v šoli sem bil dober, imel sem veliko prijateljev, lahko bi celo rekli, da sem bil popularen. nato pa sem pri svojih osemnajstih na neko jutro našel teto zazrto skozi okno. bila je čisto nepremična in resnično sem se prestrašil, da je morda preminila. toda potem se je premaknila ter mi namenila pogled, po katerem sem takoj ugotovil, da umira. enostavno, a dokončno. moram reči, da me je prizadelo, čeprav si takrat tega še nisem hotel priznati. hotel sem pokazati teti, da sem močan in da se me ne da kar tako zlomiti. in mogoče jo je prav to izzvalo, da mi je začela pripovedovati o mojih starših – novo zgodbo, pa vendar o istih ljudeh. popolnoma me je pretresla, kajti v njej ni bilo veliko ravno lepih pridevnikov. vse skupaj je bilo bolj podobno odnosu, ki je bil v totalnem razsulu in ga je moje rojstvo ter mamina smrt le še poslabšala. moj oče namreč sploh ni umrl, temveč le pobegnil od vsega, nezmožen imeti v glavi toliko stvari. in potem, ko je teta dokončala, kar je začela (trajalo je kar nekaj časa), je umrla. preprosto se je zvrnila s stola in jaz sem pobegnil, prav tako kakor je pred triindvajsetimi leti to naredil moj oče. tisti večer sem se prvič v življenju mrtvo pijan sprehajal oziroma se vlekel po mestu, toda bil sem srečen, da se ne spomnim, kaj se je zgodilo prej. in potem. ko sem to ponovil še nekajkrat, ter prišel do sklepa, da je resnično enkratno enostavno pozabiti vse, sem se ujel v začarani krog alkohola, drog in še česa (na primer žensk… in moških). bil sem tisti šolski primer človeka, za katere so otroke učili, da so najslabši zgled kar jih je in da takšni ne smejo postati nikoli in nikdar. bežno sem se spomnil, da je tudi meni teta nekoč rekla nekaj podobnega, toda to mi na usta še vedno prikliče zgolj zloben nasmešek. drugega zadnje čase namreč niti ne premorem, verjetno so mi obrazne mišice že preveč otrdele… toda to sem jaz.''
[Only admins are allowed to see this image]
my name is inna and i'm thirteen years old. i'm in the rpg business for two years, you can also find me under the name of /.
[Only admins are allowed to see this image] credit to [Only admins are allowed to see this link] and [Only admins are allowed to see this link].
- love is lost on you
Število prispevkov : 320 Reputation : 37 Join date : 11/04/2012 Age : 27 Kraj : new orleans
Naslov sporočila: Re: d'angelo, clyde aaron Sre Maj 23, 2012 10:22 pm
