Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
ashes to ashes
svet, kot ste ga poznali, ne obstaja več. vojna med angeli in demoni se je razplamtela do te stopnje, da je bilo življenje skorajda izbrisano iz obličja zemlje. le nekaj pripadnikov človeške vrste je še ostalo in si poiskalo zavetje v kraju, kamor ne more stopiti noga nadnaravnega bitja. pridruži se bitki za obstanek in pomagaj svoji vrsti, da prevzame vajeti v svoje roke in nadvlada ostale vrste!
forum ashes to ashes je rapid fire rpg. vaša sporočila naj bodo kratka, jedrnata, kvalitetna in predvsem - hitra (rapid). dolžina prispevkov načeloma ni omejena - so pa zaželjeni prispevki, ki niso daljši od 400 besed in so zapisani v čim krajšem času.
team
spotlight
currently happening: oakbrook fundraising:PRIJAVE best of july 2013:NOMINACIJE
Število prispevkov : 19 Reputation : 0 Join date : 21/05/2012
Naslov sporočila: Re: cymille & elisabeth @ cymille's house Čet Maj 24, 2012 2:17 am
prišla od [Only admins are allowed to see this link] with gorgeous cymillie de light
ja, seveda vem, da ste de lighti zelo razširjeni. množite se kot zajci, ne mine dan da se ne prikaže vsaj eden in se ponaša s svojim izvorom. ste se sami določili za tako veliko potomstvo ali je kriva slaba kvaliteta kondomov? je pomislila a rekla ni ničesar. to je bil eden redkih trenutkov, ko je elisabeth resno držala jezik za zobmi in ubogljivo poslušala, kar ji ima sogovornica za povedati. še sama sebe je presenetila s tem. in tudi z dejstvom, da ni sunila še ničesar, pa čeprav je bila kake pol ure sama v kopalnici z mnogo dragocenostmi. pozabila je na to, kako bo preživela. a ti trenutki so minili in rjavolaska se je že ozirala po sobi za njenim naslednjim plenom. "ja, vem da ste razširjeni," je zamrmrala, saj ni želela da baletka razmišlja o njej kot o neizobraženi neumnici. osnovno šolo je naredila z odliko, prav tako prvi in drugi letnik... potem pa je zmanjkalo denarja. učila se je iz ukradenih učbenikov in zvezkov, kolikor se je le dalo. a seveda to ni zadostovalo in ostajala je precej nevedna, pa čeprav je o sebi razmišljala drugače. malo preveč samozavesti je bilo v tem dekletu. ko je v sobi ostala sama, je brez pomišljanja vstala ter se razgledala po sobi. jo je dekle prav v to sobo pripeljalo namenoma? ničesar vrednega ni bilo. zamrmrala je nekaj nerazločnih besed in se vsedla nazaj, ravno ob pravem trenutku. kajti cymillie se je vrnila. z nekim čudnim plakatm v roki. elisabeth je najprej s pogledom premerila njo potem pa še drevo, ki je bilo naslikano na starem kosu papirja. družinsko drevo torej. s pogledom je spremljala njen prst, ki je potoval po eni od vej in kmalu pristal na elisabethinem imenu. zmajala je z glavo. "torej sem ena od priležnic vaši družini, de lightovim. če gre tukaj za denar... lahko ti kar takoj povem, da ne mislim sprejeti ničesar na račun mojega izvora. sama čisto vredu shajam," je določno povedala, čeprav se je mogoče motila. shajala je, le da je shajala nekoliko nezakonito. pa je bilo to važno? mogoče ja, mogoče ne. vsekakor je lahko preživela.
cymille de light dancing like the flames
Število prispevkov : 111 Reputation : 10 Join date : 19/05/2012 Age : 23
Naslov sporočila: Re: cymille & elisabeth @ cymille's house Čet Maj 24, 2012 2:47 am
this was write for stripper, elisabeth lightning. here is 464 words. kako zelo nakladam,
"priležnic? ne," je cymille odkimala z glavo. "tudi stranske družine, kot jim moji sorodniki radi pravijo, so pomembne. lighti, recimo, so najpomembnejša stranska družina," pokazala je tja, kjer so se bohotila imena pripadnikov družinice light. "skylighti so za njimi, nato pa lightningi. vsaj tako je nekoč bilo, takrat, ko so bili lightningi še zelo razširjeni in spoštovani. zdaj, na žalost, ni tako," je zadnji stavek izrekla z obžalovanjem. "lichi sicer nikoli niso bili resnično spoštovani, toda kaj zato..." ko je elisabeth pripomnila nekaj o shajanju, je cym prhnila. "ne laži mi. verjetno sploh nimaš stanovanja, kaj šele službe ali šolanja..." obupano je zavzdihnila in pomislila, kako bi sama preživela brez tega. "tvojih staršev ni več, kajne? če umreš na ulicah ali pa kjerkoli drugje, bo družina lightning za večno izgubljena, nepomembna. ne bodo je več omenjali." to je bil šele razlog za obup; če bi umrla še zadnja lightningova, bi ta družina za večno izumrla... in ostali bi samo še lighti, skylighti in lichti. vsi s svojimi pridkanimi značaji in popolnoma brez zlobe. oh, kako jih je cymille sovražila. grenili so ji življenje. ko je bila stara okoli enajst let, je prišlo k njej in staršev domov nekaj pripadnikov lictov, ki so jim sledili še nekaj pripadnikov lightov in skylightov. pripravljala se je poroka, nevesta naj bi bila ena od cyminih tet: neka wikie, ki je bila tako kot vsak de light prisrčna s punčkastim značajem, rjavimi očmi in blond lasmi s pridihom kostanjevo rjave. cym jo je dobesedno sovražila. pa vse ostale tudi. edina, ki ji je stala ob strani, je bila njena najboljša prijateljica in hkrati tudi sestrična iz družinice skylightov, po imenu xixe; bila je temna kot ona in sovražila je te svetle de lighte in licte... cymille se je še predobro spomnila poroke. z xixe sta na skrivaj v hiši prižgali tiste čudne napravice, ki so brizgale vodo v zrak ter se vrtele. nato pa sta v vodo, ki je brizgala, primešali še nekaj blata. na koncu je bila poroka prestavljena, nevesta in ženin in stali gostje pa oškropljeni z vodo, ki se je pomešala z blatom. šele ko je prišla do konca podživljenja davnega dogodka, se je cymille zavedla, da se je pošteno zamislila in se skoraj že zlobno smejala. pogledala je elisabeth v oči. "pomembno je, da preživiš, veš?" je preprosto vprašala, nato pa si pomela roke. še vedno je stala in da ji ne bi zaspale noge, jih je rahlo pokrčila, zvila na hrbtu... in za trenutek so bile tam svetle maglice. ki so se je običajno ogibale, prav nasprotno od črnih, tistih temnejših. zdelo se ji je, da jo gledajo, prijazno in usmiljeno, pričakujoče, kot bi le čakale, da se jim pridruži. in potem je cym pretreseno spustila nogo in izgine so, kot izgine luč v noči...
elisabeth lightning
Število prispevkov : 19 Reputation : 0 Join date : 21/05/2012
Naslov sporočila: Re: cymille & elisabeth @ cymille's house Čet Maj 24, 2012 5:37 am
"torej stranske družine. ne vidime neke ogromne razlike," je zamrmrala in se spet posvetila preučevanju lista pred njo. ne, res ni še nikoli razmišljala o tem, s kod prihaja. o svojih koreninah, pa naj bodo še tako globoke. družina ji ni bila nikoli pomembna, mogoče zato ker je sploh ni imela. pa ji je bilo žal, da svojih staršev sploh ni poznala? še sama ni vedela. najbrž ji je bilo popolnoma vseeno, sama sebe je vzgojila ter zrasla v zrelo žensko. vsaj zdelo se ji je tako. sama se je naučila zavezati vezalke in si zapeti gumbe na jopici, sama je delala domače naloge, dokler je sploh obiskovala šolo. pa bi jo še naprej, če bi se ji ponudila priložnost za to? najbrž ne. naučila se je, kako preživeti. in ali ni to najpomembneje? mirno je poslušala, kako ji je njena 'nadsorodnica' razlagala celotno družinsko sistematiko. če bi bilo po njeno, bi bile vse družine enakovredne, vsak bi blahko goljufal in kradel sorodnikom. potem bi bili vsi srečni, tisti nesposobni bi pa tako ali tako izpšadli iz igre že na začetku. njene oči so spet preiskovale sobo, a nešle niso nič vrednega. prav rada bi se sprehodila po tejle hiški, ko tebe ne bo doma. saj ne boš imela nič proti, kajne, nežna balerina? ne da bi se zavedala, se je na njen obraz prikradel majhen, skoraj enopazen nasmeh. "šolanja pač nimam. zato še nisem manj vredna, veš. nekateri pač nismo imeli take sreče, da bi v življenju lahko delali, kar se nam zahoče. in žal te moram razočarati: imam službo in stanovanje," ji je povedala in skomignila z rameni. "ja, recimo da so umrli. sploh pa, je kakšna razlika med tem, če umrem na ulici ali pa v nekem dragem stanovanju? ne bi rekla," to je povedala le nekaj trenutkov preden se je cymillie nekam izgubila. v njeni glavi je morali biti več kot preveč misli: izraz na njenem obrazu je bil kar malo zastrašujoč. oči zasanjane, usta razpotegnjena v majhen nesmešek. elisabeth seveda ni imela pojma, kaj je plete v de lightinih mislih, saj vendar ni bila jasnovidka. še enkrat je premislila svoje besede, nato pa mirno odgovorila dekletu pred njo. "mogoče je moja družina bila pomembna. a ni več, že kar nekaj časa sklepam. nočem tega vašega elegantnega sranja in lepih in prefinjenih stvari. svoje življenjske cilje sem si še predobro zastavila. rojena sem bila na ulici in tam bom tudi umrla, pa ne glede na to ali izhajam iz najpomembnejše družine na celem svetu. nočem spreminjati svojega načina življenja, ni mi preveč težko. to ni zame, tako ali tako pa sem, kot si rekla, edina ostala članica lightningov. nikogar ne morem razočarati." svoj zaključek je povedala na isti, miren način kot je pripoved začela. vzravnano se je vsedla ter čakala, da cym spet pove kaj pametnega. med tem je spet pogledovala proti družinskemu drevesu. pogled se ji je vedno znova ustavljal na njenem imeni, na imenu njene mame in... "cymillie. mojemu očetu ni bilo ime johannes. bil je mark," je rekla ter privzdignila eno obrv. z levim kazalcem je tapkala po imenu johannes licht. torej je bila lightning po mamini strani, po miriani lightning. namrščila se je ter trmasto gledala v papir pred sabo. ni se ujemalo.
cymille de light dancing like the flames
Število prispevkov : 111 Reputation : 10 Join date : 19/05/2012 Age : 23
Naslov sporočila: Re: cymille & elisabeth @ cymille's house Čet Maj 24, 2012 6:04 am
this was write for stripper, elisabeth lightning. here is 429 words. zgleda, da se bo to spremenilo v neke vrste zaroto : ) p.s., kako je ime mami?
"mark? si prepričana?" je vprašala cymille. očitno je bilo nekaj narobe v družinskem drevesu. "počakaj tu, teto bom poklicala. mogoče bo ona vedela..." njen glas se je izgubil v tišini, ko je pobrala prenosni telefon iz ene od omaric in odkorakala na hodnik. vtipkala je številko svoje tete viven. "prosim?" se je oglasil vivienin glas. "teta? cymille tu," cym je seveda pričakovala, kako bo njena teta grobo odložila, a je nadaljevala s prijaznim glasom. "cymille. klicala sem v knjižnico, toda knjižničarka je rekla, da se ti mudi..." "teta, pomoč potrebujem," jo je prekinila rjavolaska. "pomoč? kakšno?" zdaj je bilo v vivieninem glasu že nekaj zanimivega. "našla sem elisabeth lightning," je tiho odvrnila cym in zaslišala, kako je njena teta zajela sapo. "kako je z njo?" je vprašala vivien. že leta je namreč iskala to mlado damo, toda našla je ni... do zdaj. "dobro je. bila je na ulici, prosjačila je za denar. če ti kaj pomeni, oprhala se je in oblekla v nova oblačila." vivien je zavzdihnila. "zakaj točno si mi telefonirala, poleg tega, da mi poveš, da si jo našla?" "pravi, da njen oče ni bil johannes lict, temveč neki mark." tokrat se je njena teta vivien zdela presenečena. "ne. njena mama osebno je, malce preden se je elisabeth rodila, meni sporočila, da je bil oče johannes lict. kakor vem, ni imela nobenega drugega ljubimca," šele zdaj je cym postaljala zmedena. "toda elisabeth je prepričana, da je oče neki mark..." tokrat jo je prekinila vivien. "ne ganita se iz stanovanja, slišiš? meglice prosi, če se razpostavijo okoli hiše... prišla bom, takoj ko bo mogoče," in je prekinila. ok, to je rjavlaso balerino še bolj zmedlo. kako je njena teta vedela za meglice? zakaj je prosila, naj jih prosi, da je postavijo okoli hiške? in zakaj, za vraga, bo prišla sem? toda enkrat za spremembo je cym naredila dobro stvar in teto poslušala... ubogala. tako je odšla nazaj v mini dnevno sobo in na hitro pogledala elisabeth v oči. takoj se je videlo, da gleda naokrog, da bi kaj sunila. očitno bom morala popaziti nanjo, je pomislila cymille, nato pa se vzravnala. "teta vivien je reka, da je na poti in bo prišla v najkrajšem možnem času," to morda ni bila pametna ideja... toda morala bo zdržati. "do takrat pa morava počakati tu. naročila bom nekaj hrane," tako je spet odšla in še enkrat telefonirala... tokrat v neko picerijo, kjer so dostavljali pice na dom. vedela je, da bo to še dolga noč.
Nazadnje urejal/a cymille de light Pet Maj 25, 2012 7:05 am; skupaj popravljeno 1 krat
elisabeth lightning
Število prispevkov : 19 Reputation : 0 Join date : 21/05/2012
Naslov sporočila: Re: cymille & elisabeth @ cymille's house Čet Maj 24, 2012 7:14 am
yp, to je bil moj namen ; ) saj sm že zgoraj napisala, ime ji je bilo miriana lightning.
"seveda sem prepričana. ime lastnega očeta bom pa ja poznala, cymillie. se ti ne zdi? preedn je umrl, mi je napisal pismo. še vedno ga imam, če ti to kaj pomaga," je rekla in se zavedala, da jo ta družinska zadeva vedno bolj zanima. prvič po nekaj letih jo je nekaj zanimalo, nekaj v zvezi z njo. cymillie je zamrmrala nekaj v zvezi s teto in klicanjem, elisabeth pa je pokimala, ne da bi zares vedela zakaj se gre. bilo ji je vseeno, na kakšen način pride do odgovorov, samo da izve. in konec koncev bi ta njena družinska zgodba lahko postala zanimiva. rada je imela spletke, pa čeprav jih je poznala le iz knjih, ki pa jih ni prebrala nevem kako veliko. a vseeno dovolj, da je vedela kako to gre. recimo klasična romanca: dekle iz premožne družine se prepovedano zaljubi v reveža. ali pač obratno, saj ni važno. a elisabeth je sovražila, da so imele vse te zgodbe srečen konec: v njenem življenju ni bilo nikoli tako. ko je bila mlajša, je bila ljubosumna na like v knjigah, zaradi njihovega srečnega in večinoma bogatega življenja. srečnih koncev ni, to se je naučila skozi njeno dokaj težavno otroštvo in odraščanje nasploh. v kotu sobe je opazila omarico z alkoholnimi pijačami. delala in stregla je v nočnem klubu, tako da je dobro poznala te zadevice. sklepala je, da si lahko postreže. vzela je kozarec ter ga napolnila z nekim blazno dragim belim vinom. lisa ni pila, kje pa bi dobila denar za to. pa vendar jo je pikača nekako privlačila, ta njen ne preveč sladek okus. opominjala jo je, da moraš v življenju vedno nekaj žrtvovati: torej je pogoltnila vino, da bi se počutila bolje. a od enega požirka seveda ni bilo nobenega učinka. z na pol polnim kozarcem se je odpravila do mesta, kjer je prej sedela in se udobno namestila na sotlu. čakala je, da cymillie pride spet nazaj v sobo: in ni čakala dolgo. ujela jo je pri ponovnem ogledovanju stvari. a v tem trenutku res ni hotela krasti, hotela je izvedeti več. ni bila radovedna oseba, a prilika dela tatu, pravijo. "vivien? tudi prav. kaj bi ti brez svojih sorodnikov..." je rekla in se poigravala v preostalim vinom v kozarcu. vedno se je na nek način igrala s hrano ali pijačo. prikimala ji je, ko je rekla da bo naročila pico. in res je pred vrati čez deset nimut pozvonilo. elisabeth je prevzela pico: plačala je z denarjem, ki ji ga je prej dala cymillie. ni hotela izpasti tako zelo revna. pico si je pa ja lahko privoščila. odnesla jo je nazaj v dnevno sobo in jo položila na mizo. "in kdaj misli tale vivian priti? prosim, reči mi da ni preveč naduta."
cymille de light dancing like the flames
Število prispevkov : 111 Reputation : 10 Join date : 19/05/2012 Age : 23
Naslov sporočila: Re: cymille & elisabeth @ cymille's house Čet Maj 24, 2012 7:43 am
this was write for stripper, elisabeth lightning. here is 458 words. potem je pa ok. : )
"naduta? oh, ne," se je zasmejala cymille. tudi sama je iz omare vzela kozarec in si natočila nekaj vina. "seveda pa je blazno prijazna in punčkasta kakor vsi de lighti..." je še dodala. "kaj bi jaz brez sorodnikov? če jih ne bi imela, hvala bogu," je poljubila svoje prste, ki jih je še trenutek prej malce pomočila v pijačo. "potem bi bilo vse popolno. veš, da so najprej umrli moji starši? potem pa še moja teta. in potem sem stanovala pri teti vivien in na koncu sem se priselila sem," spila je še nekaj požirkov... vina že dolgo ni pila, vsaj ne da bi se spomnila. "prišla bo čez nekaj ur. kolikor jo poznam, bo najprej spakirala vsa oblačila, ki jih ima, v kovčke, in se nato v kaki uri ali dveh primajala sem. živi nedaleč od new orleansa, v okolici le-tega namreč..." nato se je zresnila. "danes se je vedla nekam čudno," je priznala. "pojma nimam, kako je vedela za maglice..." je skorajda neslišno zamrmrala cym, nato pa si privoščila še nekaj požirkov. zunaj se je že mračilo, zvezde so se kazale druga za drugo, luna pa se bi morala tudi prikazati, že v nekaj trenutkih. in ko se je prikazala, je njena svetloba osvetila nekaj meglic okoli hiše, tako svetlejših kot temnejših. nato pa so te izginile, celo za cymilline oči. ta večer je upala, da bo lahko zdržala brez baleta... za kar pa je bilo malo upanja, saj so ji kmalu udi nehali delovati, omahnili so in zaspali in ker cel dan ni nič vadila, je blečina, ki jo je uspešno potlačila ob vsaki vadbi, privrela na plan. rjavolaska se je stresla in odložila kozarec. tako ne bo zdržala, ne pri tej bolečini. zato se je namenila iz mini dnevne sobe in pomignila elisabeth, naj ji sledi. ne bo preživela tega večera, če se ne bo pošteno razgibala, to je bila boleča resnica. kmalu je cymille odprla vrata v dokaj veliko sobico, prebarvano na črno, na vseh stenah pa so stala ogledala in drogi, ki so bili priklenjeni k stenam. cym je hitro pobrskala za baletnimi copati in se proti daljni sestrični ozrla šele, ko se je začela obuvati. "saj te ne moti, kajne?" je vpršala, brez da bi jo to kaj pretirano zanimalo. je pač imela svoje muhe, kakor je temu sama rada pravila. ko se je obula, je kar prosto stopila k drogu, še prej pa si je zavihala hlačnice svoje moderne črne trenirke do kolen. najprej je izvedla nekaj popolnoma preprostih vaj... kolo, recimo, in pa 'špaga', kot je to po domače govorila.in zatem je sledilo še nekaj zapletenejših kombinacij, ki pa jim je kmalu sledil tudi počitek. cym pa se je takoj počutila bolje, sploh, ko je gledala meglice, ki so jo opazovale.
elisabeth lightning
Število prispevkov : 19 Reputation : 0 Join date : 21/05/2012
Naslov sporočila: Re: cymille & elisabeth @ cymille's house Pet Maj 25, 2012 11:26 pm
"mhm. torej punčkasta? priliznjena? poznam tako vrsto ljudi," je zamrmrala in izpraznila svoj kozarec. poznala je tako rekoč vse vrste ljudi: če vse življenje sediš na ulici, vidiš marsikaj. torej je elisabeth videla že tako rekoč vse: nemogoče romance, sovraštva, samovšečne in izjemno nesamozavestne ljudi, pa tudi take, ki so se povzdigovali na vrh sveta. prav lahko bi jih ignorirala, a jih ni: njihove zgodbe so jo zanimale, pa čeprav jih je večino nadaljevala kar v svojih mislih. ljudje so v njih ponavadi trpeli in na koncu izgubili vse, kar so kdajkoli imeli. nikoli ni nikolur privoščila sreče v življenju, preveč zlobe je bilo na svetu da bi lahko kdorkolu tu užival. preveč vojn, umorov... elisabeth pa se ni niti približno zavedala, da je sama del zlobe. ni vedela, da je bila zmata ogrlica neke ženske, ki jo je ukradla, zadnja zapuščina ženskine mame. ni vedela, koliko solz je steklo zaradi nje, ker je marsikomu ukradla trdno prislužen dobiček ali spomine. in ravno zato je sama sebe vedno uvrščala med dobre ljudi: kradla je za preživetje. in v njeni glavi je bilo to popolnoma naravno, dovoljeno. "ne želi si tega, ti si imela vsaj nekoga, ki ti je zagotovil lepo otroštvo. ali pa si imela nekaj: denar. tupi prav, torej imeš tako rekoč samo še to tvojo teto vivian. in če ona umre... bo pri tebi v trenutku kopica sorodnikov, ki ti bodo želeli pomagati." vse to si je kot vedno slikovito predstavljala v njeni glavi, prepolni domišljije. Cymillie je zamrmrala nekaj o meglicah in elisabeth se je kar avtomatično ozrla skozi okno. kakšne meglice? se ji zdaj že blede? je pomislila in skomignila z rameni. je imela pač de lightova svoje težave, to ni bila njena stvar. ničeasr ni rekla, temveč se je vsedla nazaj na stol in potrpežljivo prenašala tišino. ki pa ni trajala dolgo, lisa ni vedela ali naj bi jo to veselilo ali ne. prikimala je in sledila njeni sorodnici v neko drugo sobo. kar nekoliko temačna je bila in prav to jo je pritegnilo. črnina. in ogledala. večkrat se je pretihotapila v sobo z ogledali v zabaviščnem parku. zdela so se ji naravnost čarobna. a ta ogledala so bila drugačna: brez kakršnih koli stranskih efektov odebelitve sli zožanja telesa. kar malo preveč nerealno. vsedla se je na tla in se naslonila na steno, a tako ni ostala dolgo. čeprav njena obleka ni bila primerna za ples, je to ni motilo. delala je v nočnem klubu in tam je bila to klasika. postavila se je ob drog - bil je drugačem od tistih, ki jih je poznala. a to je ni motilo. kot vedno je na njem improvizirala. vživela se je v ritmičnost njenih gibov, glasba v njeni glavi jo je nosila iz ritma na ritem. ni končala, ko se je od droga ločila cymillie. nadaljevala je s plesom, kot bi temu najlaže rekli. na da bi elisabeth slišala, je pri vratih pozvonilo in v sobi je ostala sama.
cymille de light dancing like the flames
Število prispevkov : 111 Reputation : 10 Join date : 19/05/2012 Age : 23
Naslov sporočila: cymille & elisabeth @ cymille's house Sob Maj 26, 2012 1:15 am
this was write for stripper, elisabeth lightning. here is 425 words.
"priliznjena?" je zamišljeno dejala cymille, ravno ko se je postavila v tretjo pozicijo in roke sklenila pred sabo. nato je odkimala. "ne. samo grozljivo prijazna kot vsak moj sorodnik. no, skoraj vsak, če ne štejemo nekaj izjem. recimo moja pokojna teta carmen, tista, pri kateri sem nekaj časa stanovala, preden je umrla. potem pa je tu še xixe skylight, drugih pa ne poznam, ki bi bili podobni," to je bila resnica. ob naslednji pripombi se je zasmejala. "lepo otroštvo, ha? veš kaj? nikoli me niso marali. menda se je vse začelo z mojim rojstvom... menda me je mama rojevala en dan ali pol, nekaj takega. in potem, ko sem bila stara štiri leta..." takrat je otrpnila, namreč pozvonilo je. pa še ni se ji dalo gledati tega elisabethinega zvijanja po drogu. vstala je, še vedno v baletnih copatih, in se odpravila proti vratom. ko jih je odprla, je zagledala teto vivien z manjšim kovčkom. "nisva te pričakovali tako hitro..." je začela cym, toda vivien jo je ostro prekinila. "kje je dekle?" je vprašala in se prerinila prek rjavolase balerine. "teta... kaj je z tabo? te je kaj obsedlo?" cymille je bila presenečena. teta vivien si ni bila podobna, bila je ali besna ali pa kaj podobnega. toda prijaznost je izginila. "daj no," jo je priganjala vivien. "ne bom ti povedala, dokler na boš povedala, kaj se dogaja," takrat pa so njene oči za trenutek potemnele in zgrudila se je po tleh. "elisabeth!" je rahlo prestrašeno kriknila cymille. "pridi hitro! morava jo spraviti v posteljo!" nato je počakala na elisabeth, sama namreč ne bi morala zvleči vitke, visoke ženske vse do dnevne sobe do raztegljivega kavča. čeprav ni imela veliko kilogramov, je bila vseeno težka. ko se je elisabeth končno pojavila in je pomagala vivien odvleči na kavč, je bila cym že res prestrašena. teta se ni hotela in ni hotela zbuditi. in ko je sedlea poleg nje, je ta nenadoma strašljivo zajela sapo in zajavkala, trše se je oprijela njene roke, rekoč: "meglice... cymille... meglice..." nato je spet omahnila. cym pa je bila hkrati osupla in prestrašena. edino, kar jo je pomirilo, so bile meglice. začele so se zbirati okoli hiške, vedno v večjem in večjem številu. in če jih že ni videla, je lahko čutila njihove avre. svetle in temne, dobre in slabe. enkrat, za spremembo, so bile očitno pripravljene sodelovati. toda zakaj? kaj je bilo tako pomembno? zakaj se sploh zbirajo? da bi zaščitile cym? težko verjetno. toda bil je občutek, ki je cymille veliko pomenil, in ga prej ni velikokrat občutila-občutek varnosti.
Sponsored content
Naslov sporočila: Re: cymille & elisabeth @ cymille's house
